Britanska vlada je Evropski uniji predlagala vzpostavitev enotnega tržišča za blago, a je Bruselj predlog zavrnil, poročata Guardian in Financial Times. Gre za najambicioznejši poskus Londona po Brexitu, da bi zmanjšal trgovinske ovire z blokom 27 držav.
Michael Ellam, najvišji uradnik kabineta britanske vlade za odnose z EU, je predlog predstavil med nedavnimi obiski v Bruslju, poroča Guardian. Ideja: Združeno kraljestvo bi se uskladilo z evropskimi predpisi in v zameno dobilo prost pretok blaga brez carinskih kontrol. EU je predlog zavrnila z argumentom, ki ga Bruselj ponavlja od leta 2018: prost pretok blaga ne more obstajati ločeno od prostega pretoka oseb, storitev in kapitala. Po navedbah Financial Timesa je le nekaj držav članic sploh obravnavalo pobudo, vendar so ocenile, da je preveč ugodna za britansko stran.
Namesto tega je Bruselj Londonu ponudil dve alternativi: pristop k carinski uniji ali globlje gospodarsko usklajevanje prek Evropskega gospodarskega prostora. Obe možnosti pa sta za britansko vlado nesprejemljivi. Premier Keir Starmer je leta 2024 izjavil, da Združeno kraljestvo v času njegovega življenja ne bo znova pristopilo k EU, enotnemu tržišču ali carinski uniji. Evropski gospodarski prostor bi zahteval tudi prosto gibanje delavcev, kar je še ena rdeča črta Laburistične stranke.
Britanski vladni viri so za Guardian zatrdili, da EU predloga ni dokončno zavrnila in da ostaja med možnostmi za razpravo pred vrhom EU-Združeno kraljestvo, predvidenim za 13. julij. Kabinet britanskega premierja pripravlja paket ukrepov, ki naj bi po ocenah britanskega kabineta do leta 2040 britanski ekonomiji prinesel do 9 milijard funtov letno. Med njimi so sanitarni in fitosanitarni sporazum za lažjo trgovino s hrano in pijačo, povezava sistemov za trgovanje z emisijami ter program mobilnosti mladih, poroča Reuters.
Zagovorniki tesnejših vezi z EU opozarjajo na ceno brexita. Po podatkih britanske raziskovalne organizacije Brexit FactBase je izstop iz enotnega tržišča in carinske unije zmanjšal britanski blagovni izvoz za 12 odstotkov in skupni izvoz za 6,4 odstotka. Ministrica za finance Rachel Reeves je v marcu dejala, da je London pripravljen sprejeti mnoga poslovna pravila EU, če bo to zmanjšalo trgovinske ovire. Znotraj Laburistične stranke pa Wes Streeting, ki velja za morebitnega Starmerjevega naslednika, zagovarja še tesnejše vezi z blokom, piše Financial Times.
EU medtem varuje celovitost enotnega tržišča s pogledom na širšo sliko. Bruselj se boji, da bi poseben dogovor z Združenim kraljestvom postal privlačen model za evroskeptične stranke v državah članicah. Guardian navaja strah, da bi tak dogovor na primer okrepil evroskeptičnega kandidata na francoskih predsedniških volitvah leta 2027. Ravno zato je Bruselj marca 2026 s Švico podpisal celovit paket sporazumov Bilaterals III, ki ureja švicarski sektorski dostop do enotnega tržišča, a zahteva dinamično usklajevanje s pravom EU, prosto gibanje oseb in prispevek v proračun EU. Švicarski model jasno kaže, da parcijalno članstvo v enotnem tržišču ima svojo ceno.
Za Slovenijo je neposredni učinek omejen. Celotna blagovna menjava med Združenim kraljestvom in Slovenijo je v letu 2024 znašala 1,5 milijarde funtov, kar Združeno kraljestvo uvršča šele na 81. mesto med slovenskimi trgovinskimi partnericami. A širši izid pogajanj zadeva vso EU: ali bo Bruselj vztrajal pri nedotakljivosti štirih svoboščin ali bo za ekonomsko korist dovolil selektivni pristop. Odgovor bo jasen najkasneje julija.
