Banke in hranilnice v Sloveniji bi na leto izgubile okoli 10,8 milijona evrov obrestnih prihodkov, če bi Evropska centralna banka (ECB) stopnjo obveznih rezerv zvišala z 1 na 2 odstotka, kaže izračun Lider.si. Pri Banki Slovenije bi morale brez obresti držati okoli 433 milijonov evrov več, za katere zdaj prejemajo obresti po obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita, ki znaša 2,50 odstotka. Svet ECB bo po poročanju agencije Reuters, ki se sklicuje na štiri vire, o predlogu razpravljal 25. novembra, odločitev pa bi lahko prestavili na sejo 17. decembra. Na ECB poročila po navedbah agencije niso želeli komentirati.
Obvezne rezerve bank in hranilnic so po podatkih Banke Slovenije v obdobju izpolnjevanja od 29. julija do 15. septembra znašale 433 milijonov evrov, kar ustreza osnovi okoli 43,3 milijarde evrov vlog in drugih obveznosti z ročnostjo do dveh let. Izračun predpostavlja, da se osnova in obrestna mera ne spremenita. Če bi se obrestna mera za mejni depozit prihodnje leto zvišala na 3,25 odstotka, kar je zgornja meja pričakovanj, ki jih navaja Reuters, bi strošek narasel na 14,1 milijona evrov na leto.
Banke v Sloveniji so lani po podatkih Banke Slovenije ustvarile 991,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo in 1.408,2 milijona evrov neto obrestnih prihodkov. Strošek 10,8 milijona evrov bi pomenil 1,1 odstotka lanskega dobička pred obdavčitvijo in 0,8 odstotka neto obrestnih prihodkov. Analitiki banke Barclays so julija ocenili, da bi podvojitev stopnje obveznih rezerv dobiček na delnico bank v evrskem območju za leto 2027 v povprečju znižala za okoli 1,0 odstotka, neto obrestne prihodke pa za okoli 0,7 odstotka, je poročal portal Investing.com. Izračun za banke v Sloveniji je po velikosti blizu oceni Barclaysa, čeprav ocena meri dobiček na delnico po obdavčitvi za leto 2027.
| Obvezne rezerve bank v Sloveniji in strošek podvojitve | |
|---|---|
| Obdobje izpolnjevanja od 29. 7. do 15. 9. 2026 (v milijonih evrov) | |
| Kazalnik | Vrednost |
| Obvezne rezerve pri stopnji 1 % | 433 |
| Imetja na računih pri Banki Slovenije | 3.272 |
| Presežne rezerve | 2.840 |
| Podvojitev na 2 % (v milijonih evrov na leto) | |
| Kazalnik | Vrednost |
| Dodatne neobrestovane obvezne rezerve | 433 |
| Izgubljene obresti pri obrestni meri 2,50 % | 10,8 |
| Izgubljene obresti pri obrestni meri 3,25 % | 14,1 |
| Primerjava s poslovanjem bank v letu 2025 | |
| Kazalnik | Vrednost |
| Dobiček pred obdavčitvijo (mio evrov) | 991,2 |
| Neto obrestni prihodki (mio evrov) | 1.408,2 |
| Dodatni strošek v deležu dobička pred obdavčitvijo | 1,1 % |
| Dodatni strošek v deležu neto obrestnih prihodkov | 0,8 % |
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, ECB; izračun Lider.si predpostavlja nespremenjeno osnovo za obvezne rezerve in obrestno mero za mejni depozit | |
Banke so imele v obdobju izpolnjevanja od 29. julija do 15. septembra na računih pri Banki Slovenije povprečno 3,27 milijarde evrov, kar je 2,84 milijarde evrov več od obveznih rezerv, zato bi dodatno obveznost pokrile iz obstoječih sredstev. Po odločitvi ECB so presežne rezerve od 17. junija letos obrestovane po obrestni meri za mejni depozit, obvezne rezerve pa od septembra 2023 ostajajo neobrestovane. Po tej spremembi se je stanje na tekočih računih bank pri Banki Slovenije od konca maja do konca junija povečalo z 1,0 na 3,3 milijarde evrov, stanje v mejnem depozitu pa se je zmanjšalo s 4,1 na 1,2 milijarde evrov.
Glavni namen predloga je po poročanju agencije Reuters zmanjšati izgube centralnih bank v evrskem območju, ki so, tako kot nemška Bundesbank, v letih denarnih spodbud kupovale obveznice z nizkimi ali negativnimi donosi, zdaj pa bankam plačujejo vse višje obresti. Evrosistem po izračunu agencije na nekaj več kot 2.000 milijard evrov presežne likvidnosti letno plača 52,2 milijarde evrov obresti, podvojitev obveznih rezerv pa bi ECB in 21 nacionalnim centralnim bankam prihranila okoli 4,4 milijarde evrov na leto. Visoki obrestni odhodki bremenijo tudi Banko Slovenije, ki je imela lani 604,4 milijona evrov odhodkov za obresti in je pred sprostitvijo rezervacij za tveganja izkazala 38,1 milijona evrov presežka odhodkov. Banka Slovenije je s sprostitvijo 39,1 milijona evrov rezervacij leto končala z 1,0 milijona evrov presežka prihodkov, leta 2024 pa je za pokritje presežka odhodkov sprostila 180,8 milijona evrov rezervacij.
| Poslovni izid Banke Slovenije | ||
|---|---|---|
| V milijonih evrov | ||
| Postavka | 2024 | 2025 |
| Odhodki za obresti | 1.055,7 | 604,4 |
| Presežek odhodkov pred sprostitvijo rezervacij | -179,6 | -38,1 |
| Sprostitev rezervacij za tveganja | 180,8 | 39,1 |
| Presežek prihodkov nad odhodki | 1,2 | 1,0 |
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, Letno poročilo 2025 | ||
Predlog po navedbah virov agencije Reuters podpira večina guvernerjev, pa tudi podpredsednik ECB Boris Vujčić in glavni ekonomist ECB Philip Lane. Zamisel je po navedbah virov letos poleti naletela na odpor, med drugim pri članici izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel. Pobuda, da bi uveljavitev odložili do julija 2027, ko Schnabel in predsednica Christine Lagarde ne bosta več na položajih, po navedbah virov ni dobila podpore. Analitiki banke Barclays so v julijski oceni pričakovali, da bo Svet ECB stopnjo obveznih rezerv ohranil nespremenjeno, ker bi višja obvezna rezerva lahko nenamerno zaostrila denarno politiko. ECB je stopnjo obveznih rezerv z 2 na 1 odstotek znižala leta 2012, med krizo državnega dolga v evrskem območju.
Banke v Sloveniji za leta od 2024 do 2028 plačujejo tudi začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic po stopnji 0,2 odstotka. Davek po zakonu ne sme preseči 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja.













