Cena zemeljskega plina v Evropi je poskočila na najvišjo raven v več kot treh letih. Na nizozemski borzi TTF, ki velja za evropsko referenco, je cena presegla 75 evrov za megavatno uro, kar je po poročanju FT največ od začetka leta 2023. Za skok so krive nove napetosti med ZDA in Iranom, ki so zmanjšale upanje, da se bo konflikt na Bližnjem vzhodu kmalu umiril.
Trg skrbi predvsem za oskrbo z energijo. Hormuška ožina, skozi katero poteka pomemben del svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom, ostaja motena zaradi spopadov. ZDA so znova napadle iranske cilje, Iran pa je odgovoril z napadi na ameriške položaje v regiji.
Ker je bilo avgusta razmeroma mirno, so vlagatelji računali na umirjanje razmer. Novi spopadi so ta pričakovanja razblinili in cene plina znova potisnili navzgor.
Evropa v zimo z nižjimi zalogami plina
Čas za Evropo ni najbolj ugoden. Stara celina se pripravlja na kurilno sezono, skladišča plina pa so bila konec avgusta zapolnjena le okoli 63-odstotno, kar je približno 17 odstotnih točk manj od povprečja zadnjih petih let za ta čas.
K nižjim zalogam so prispevale poletne vročine, ki so povečale porabo elektrike za hlajenje, ter vzdrževalna dela na norveških plinovodih, ki so omejevala dobavo. Evropa mora zato pred zimo zaloge še precej povečati, pri tem pa za utekočinjeni zemeljski plin tekmuje z Azijo.
Dražji plin se lahko sčasoma prelije v višje stroške ogrevanja in elektrike, saj plinske elektrarne pogosto vplivajo na oblikovanje cene električne energije. Višje cene energije so se že odrazile v inflaciji. Inflacija v območju evra je avgusta dosegla 3,3 odstotka, potem ko je bila julija 2,9-odstotna. Cene energije so bile medletno višje za 14,3 odstotka.
Če bodo napetosti okoli Hormuške ožine vztrajale, bo Evropa v zimo vstopila z dražjim plinom in večjimi stroški energije.
