Svetovne cene hrane so avgusta dosegle najvišjo raven v skoraj štirih letih. Indeks cen hrane Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je v povprečju znašal 133,3 točke, kar je največ od novembra 2022, je objavila organizacija. V primerjavi z julijem so se cene zvišale za 1,9 odstotka, v enem letu pa za 2,5 odstotka, pri čemer so se podražile vse glavne skupine živil, od žit in olj do sladkorja, mesa in mlečnih izdelkov.
Ta indeks meri svetovne cene osnovnih kmetijskih surovin na mednarodnih trgih, ne pa cen v domačih trgovinah. Med enim in drugim je časovni zamik, saj traja nekaj mesecev, da se podražitev pšenice ali sladkorja na svetovni borzi prelije v ceno kruha ali sladkarij na polici.
V Sloveniji je hrana v trgovinah zadnje mesece celo nekoliko cenejša kot pred letom dni, a nova svetovna gibanja pomenijo, da bi se ta ugodni trend lahko obrnil. Prav dražjo hrano sta kot pomembno tveganje za slovensko inflacijo nedavno izpostavila tako Banka Slovenije kot Fiskalni svet.
Za rastjo cen stoji preplet vremenskih in geopolitičnih dejavnikov. Evropo je poleti prizadela ekstremna vročina in suša, ki sta ogrozili pridelek koruze in sladkorne pese ter obremenili živinorejo. Dodatno zaskrbljenost vnaša napovedani vremenski pojav El Nino, ki bi lahko prizadel pridelavo rastlinskih olj in sladkorja v Aziji. Prav sladkor je bil avgusta glavni krivec za skok, saj so se njegove cene v enem mesecu zvišale za skoraj 12 odstotkov, k čemur je prispevala tudi nižja pridelava v Braziliji.
K draginji pomembno prispevajo tudi vojne. Zaostrovanje napadov v Črnem morju ovira izvoz žita iz Rusije in Ukrajine, ki sta med največjimi svetovnimi dobavitelji, medtem ko vojna med ZDA (Izraelom) in Iranom moti dobavo gnojil, brez katerih je pridelava dražja in manj obilna.
| SVETOVNE CENE HRANE, AVGUST 2026 (FAO) | |
|---|---|
| Skupina | Mesečna sprememba |
| Sladkor | +11,9 % |
| Žita | +2,2 % |
| Meso | +1,0 % |
| Rastlinska olja | +0,6 % |
| Skupni indeks (133,3 točke) | +1,9 % |
Vir: FAO
Glavni ekonomist FAO Maximo Torero je opozoril, da se v cene hrane vrača tako imenovana premija za tveganje, saj se podnebni pretresi, geopolitične napetosti in motnje v trgovini združujejo in krčijo pričakovano ponudbo.
Organizacija je ob tem znižala napoved svetovne pridelave žit za letos na 2,98 milijarde ton, kar je 2 odstotka manj kot lani in največji letni upad po letu 2018. Pridelek bi bil sicer še vedno drugi najvišji doslej, a manjša ponudba ob rastočem povpraševanju cene dodatno podpira.
Gospodinjstva bi lahko po obdobju umirjanja cen hrane dobile nov udarec po denarnicah, čeprav bo končni učinek na policah v trgovinah viden v prihodnjih mesecih.
