Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je na lažni bančni račun v tujini nakazala okoli 1,8 milijona evrov, je 17. novembra za STA potrdil predsednik uprave Peter Drobež. Na Darsu domnevajo, da so bili žrtev dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe. Slovenska policija je lani v kategoriji prevar, usmerjenih v podjetja in javne ustanove, obravnavala primere s skupno 5,7 milijona evrov škode, leta 2024 pa 2,3 milijona evrov, kažejo podatki Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Policija je sporočila, da je pretežni del denarja zavarovan na tujem računu. Predsednica nadzornega sveta Darsa Nina Marin je v sredo zvečer v televizijskem pogovoru povedala, da je zavarovanih nekaj manj kot 1,6 milijona evrov, ki so v postopku vračila družbi. Po podatkih policije, na katere se je sklicevala, je bilo nekaj več kot 200.000 evrov dvignjenih na bankomatih v Bolgariji. Natančen znesek izgube bo po njenih besedah znan šele po koncu postopka vračila zavarovanih sredstev.
Dars je po Drobeževih besedah takoj obvestil vse pristojne organe in uvedel notranje preiskave, postopki pa tečejo v Sloveniji in v tujini. Družba je 18. novembra z vodjo finančne službe Moniko Pekošak sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Z Darsa so sporočili, da je bil sporazum sklenjen “glede na nastale okoliščine in odgovornosti, povezane z vodenjem področja financ in računovodstva”.
Dars je lani po letnem poročilu ustvaril 161,5 milijona evrov čistega dobička. Nakazanih 1,8 milijona evrov je po izračunu Lider.si enako 1,1 odstotka tega zneska.
SI-CERT je septembra opozoril na porast prijav vrivanja v poslovno komunikacijo (angl. business email compromise, BEC) in direktorskih prevar. Goljufi se po opisu SI-CERT-a predstavijo kot dobavitelj ali poslovni partner in pošljejo “posodobljen” račun ali obvestilo o spremembi bančnih podatkov, da bi upravičeno plačilo preusmerili na svoj račun. Napadalci lahko tudi prevzamejo e-poštni predal zaposlenega, spremljajo resnične posle in vanje vrinejo lažna plačilna navodila. Pri direktorski prevari pišejo v imenu vodstva finančnemu ali računovodskemu oddelku in zahtevajo nujno nakazilo. Takšni napadi po navedbah SI-CERT-a običajno zahtevajo razmeroma malo tehničnega znanja.
V poročilu o kibernetski varnosti za leto 2025, objavljenem oktobra, SI-CERT navaja 6.196 obravnavanih incidentov, 35 odstotkov več kot leto prej. Najvišje oškodovanje pri vrivanju v poslovno komunikacijo, ki so ga prijavili centru, je lani znašalo 170.000 evrov. Podatki o škodi temeljijo na prostovoljnih prijavah in kažejo le del slike, opozarja SI-CERT.
V ZDA je center za prijave spletnega kriminala pri FBI (IC3) lani prejel 24.768 prijav vrivanja v poslovno komunikacijo s 3,05 milijarde dolarjev prijavljene škode, leto prej pa 2,77 milijarde dolarjev. V Evropskem gospodarskem prostoru je bilo po skupnem poročilu Evropskega bančnega organa (EBA) in Evropske centralne banke (ECB) leta 2024 za 4,2 milijarde evrov plačilnih goljufij, leto prej pa za 3,5 milijarde evrov. Pri kreditnih plačilih so po poročilu uporabniki plačilnih storitev nosili okoli 85 odstotkov izgub, predvsem zaradi prevar, pri katerih so goljufi uporabnike z zavajanjem pripravili do tega, da so plačilo odredili sami.
Skupina FBI za vračanje sredstev (Recovery Asset Team) je lani obravnavala 3.900 primerov s poskusi kraje v skupni vrednosti 1,16 milijarde dolarjev in zamrznila 679 milijonov dolarjev. IC3 to v poročilu navaja kot 58-odstotno uspešnost.
SI-CERT podjetjem priporoča, naj vsako zahtevo za spremembo plačilnih podatkov ali nujno nakazilo preverijo s klicem na znano, že shranjeno številko in ne na številko iz sporočila. Nakazila po priporočilih SI-CERT-a ne sme odobriti in izvesti ista oseba.












