Dobiček slovenskih bank je bil v prvih dveh mesecih 2026 za skoraj 30 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Hkrati stanovanjska posojila rastejo 9,3 odstotka, gospodinjstva pa imajo v bankah rekordnih 29,4 milijarde evrov. Sistem je stabilen in kapitalsko močan, a dobičkonosnost upada.
Podatki Banke Slovenije za februar 2026 kažejo, da je bilančna vsota bančnega sistema dosegla 58,15 milijarde evrov, kar je 5,1 odstotka več kot pred letom. Kapital bank je zrastel na 7,32 milijarde evrov.
Nižji prihodki, višji stroški
Padec dobička za skoraj 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem 2025 ima dva vzroka. Na strani prihodkov so nižji neobrestni prihodki, na strani stroškov pa višji operativni stroški, ki so delno posledica enkratnih učinkov, značilnih za začetek leta, med drugim odpravnine in letne premije.
Padec dobičkonosnosti je viden tudi v kontekstu: leta 2025 so slovenske banke skupaj ustvarile 882 milijonov evrov dobička, kar je bil rekordni rezultat. Primerjalna osnova je torej visoka.
Stanovanjska in potrošniška posojila rekordno rastejo
Skupna posojila nebančnemu sektorju so medletno zrasla za 8,8 odstotka na 31,4 milijarde evrov. Stanovanjska posojila so zrasla za 9,3 odstotka na 9,33 milijarde evrov, potrošniška pa za 9,5 odstotka na 3,52 milijarde evrov.
Rast posojil nefinančnim družbam je bila zmernejša, 4,7 odstotka na 10,58 milijarde evrov. Posojila državi so zrasla za 11,0 odstotka, posojila tujcem pa za kar 35,1 odstotka.
Gospodinjstva varčujejo rekordno
Vloge gospodinjstev so dosegle 29,4 milijarde evrov, kar je 6,7 odstotka več kot pred letom. To je rekordna raven. Skupne vloge nebančnega sektorja znašajo 44,3 milijarde evrov.
A visoke vloge gospodinjstev niso nujno dober znak. Fiskalni svet je februarja opozoril, da je rast vlog v bankah lani znašala okoli 2 milijardi evrov — kar kaže, da so gospodinjstva ob visokih plačah in socialnih nadomestilih raje varčevala kot trošila, ker je negotovost previsoka. To pomeni, da ekspanzivna fiskalna politika ni spodbudila potrošnje, ampak varčevanje.
Kapital banke trden, kreditna kakovost stabilna
Kapitalska ustreznost ostaja visoka. Kapital bank je zrastel na 7,32 milijarde evrov oziroma 12,6 odstotka bilančne vsote. Rezervacije so se rahlo znižale na 207 milijonov evrov, kar kaže na stabilno kreditno kakovost portfelja.
Vrednostni papirji v bilanci znašajo 14,81 milijarde evrov oziroma 25,5 odstotka bilančne vsote. Med njimi prevladujejo dolžniški vrednostni papirji države v vrednosti 7,46 milijarde evrov.
