Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se marca 2026 medletno zvišale za 0,9 odstotka, mesečno pa za 0,2 odstotka. Cene za domači trg rastejo, cene za izvoz pa padajo, kar kaže na pritisk na konkurenčnost slovenskega izvoza.
Proizvodi za široko porabo so se medletno podražili za 2,0 odstotka, surovine pa za 1,1 odstotka. Energenti so se pocenili za 2,8 odstotka, proizvodi za investicije za 0,1 odstotka.
Cene za prodajo na domačem trgu so se medletno zvišale za 2,4 odstotka, medtem ko so cene za prodajo na tujih trgih upadle za 0,6 odstotka. Na trgih evrskega območja so se znižale za 0,6 odstotka, zunaj evrskega območja pa za 0,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada.
To razhajanje med domačimi in izvoznimi cenami je signal za zniževanje izvoznih marž. Podjetja ne morejo dvigniti cen na tujih trgih v enakem obsegu kot doma, kar ob visokih stroških dela in surovin dodatno pritiska na dobičkonosnost.
Pohištvo in kovine navzgor, elektrika navzdol
Na mesečni ravni so se cene najbolj zvišale v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih, za 13,4 odstotka, sledila je proizvodnja pohištva z rastjo 4,4 odstotka in kovin z 1,7 odstotka. Cene so najbolj padle v oskrbi z električno energijo, za 5,3 odstotka, sledila je proizvodnja oblačil s padcem 1,4 odstotka ter računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, za 1,0 odstotek.
Medletno so cene najbolj narasle v pridobivanju rudnin in kamnin, za 12,9 odstotka, sledile so druge raznovrstne predelovalne dejavnosti z 9,7 odstotka in proizvodnja drugih vozil in plovil s 6,1 odstotka. Padec so beležili v zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode, za 3,9 odstotka, ter oskrbi z električno energijo, za 3,4 odstotka.
Upad cen energentov za 2,8 odstotka medletno je ključni blažilec skupne inflacije pri proizvajalcih. Brez tega padca bi bila skupna medletna rast cen občutno višja. V prvem četrtletju 2026 je skupna rast cen industrijskih proizvodov znašala 1,4 odstotka, v primerjavi s prvim četrtletjem 2025.
