Slovenski češnjevi paradižniki so bili v povprečju za 71 odstotkov dražji od uvoženih, potrošniki pa so jim na testu Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) zaradi boljšega okusa priznali le del cenovne razlike. Kilogram domačega paradižnika je v povprečju stal 10,70 evra, uvoženega pa 6,25 evra, je ZPS navedla v sporočilu za javnost. Odstotek je Lider.si izračunal iz povprečnih cen, ki jih je objavila ZPS.
Domači vzorci so prejeli višje povprečne ocene za okus, teksturo, videz in skupno všečnost kot uvoženi. Najbolje sta se med njimi odrezala Lušt in Rajska slovenskega porekla, med uvoženimi pa francoski vzorec Les Paysans de Rougeline. Rajska, pridelana na Hrvaškem, je po navedbah ZPS dosegla precej slabšo oceno kot paradižnik iste znamke, pridelan v Sloveniji.
Za uvožene vzorce so bili potrošniki pripravljeni plačati približno toliko, kolikor so stali, slovenski pa so bili po njihovi oceni za okoli 25 odstotkov predragi. Po izračunu Lider.si bi bila za potrošnike sprejemljiva cena domačega paradižnika okoli 8,60 evra za kilogram, kar je za dobro tretjino več od povprečne cene uvoženih vzorcev in za dobra dva evra manj od dejanske cene domačih. Izračun predpostavlja, da je dejanska cena za 25 odstotkov višja od cene, ki bi jo potrošniki plačali. Kot najbolj precenjene so potrošniki ocenili prav oba najbolje ocenjena domača vzorca, Lušt in Rajsko slovenskega porekla, ter Rajsko s Hrvaške. Kot podcenjene glede na zaznano kakovost so ocenili Hoferjeva vzorca z Madžarske in iz Maroka ter slovenski Sončko.
V testu je sodelovalo 70 ljubiteljev češnjevega paradižnika, ki so ocenili devet vzorcev, ločeno pa jih je ocenil še osemčlanski strokovno usposobljeni senzorični panel. Rezultati veljajo za teh devet vzorcev. ZPS primerjalne teste po lastnih navedbah financira s članarinami, naročninami in prodajo vsebin ter ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij. Test paradižnikov je v okviru dejavnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano financiralo ministrstvo za kmetijstvo. Minister Janez Cigler Kralj je v sporočilu ZPS potrošnike pozval, naj pri nakupu izbirajo lokalno pridelano hrano.
„Pri odločanju je sicer najpomembnejši dejavnik cena, a vplivajo tudi drugi vidiki, pri sadju in zelenjavi zlasti okus, videz in zaznana kakovost,“ je v sporočilu ZPS poudaril varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik. Po njegovi oceni tekma diskontov s klasično trgovino kratkoročno znižuje cene, dolgoročno pa je treba ohranjati odpornost prehranske verige. Dr. Matjaž Pirc iz ZPS je v sporočilu navedel, da je po mnenju potrošnikov prostor za izboljšave pri slovenskem paradižniku v razmerju med zaznano vrednostjo in prodajno ceno.
Na všečnost so po analizi ZPS najbolj pozitivno vplivali izrazita rdeča barva, obstojna sadna aroma, sočnost in izrazitejši umami okus, potrošnike pa so najbolj odvračale površinske nepravilnosti, kot so poškodbe, lise in razbarvanost. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je po navedbah ZPS v nedavnem uradnem nadzoru ugotovila, da so pregledani vzorci paradižnika skladni s predpisanimi zahtevami. Tudi analize vzorcev iz potrošniškega testa niso pokazale neskladnosti z veljavnimi standardi varnosti.
Domača pridelava zelenjave je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) lani obsegala 80.000 ton, za šest odstotkov manj kot leta 2024, stopnja samooskrbe z zelenjavo pa se je znižala za štiri odstotne točke na 32 odstotkov.
