Donos ameriške desetletne državne obveznice se je prvič po letu 2007 povzpel na 5 odstotkov, kar je sprožilo najhujšo tedensko razprodajo obveznic po začetku iranske vojne, poroča Reuters. Rast donosov, ki jo poganjata dražja nafta in pričakovano zaostrovanje denarne politike, ni ostala omejena na ZDA. Tudi donos slovenske desetletne obveznice se vzpenja, kar za državo in podjetja pomeni dražje zadolževanje.
Ozadje predstavlja kombinacija višjih cen energije in centralnih bank, ki zaostrujejo denarno politiko. Brent se je podražil na okoli 107 dolarjev za sod ob strahu pred motnjami v savdski oskrbi, ameriška centralna banka pa naj bi na tem tedenskem zasedanju z veliko verjetnostjo prvič po letu 2023 dvignila obrestne mere. Evropska centralna banka je obresti že zvišala, japonska pa naj bi temu sledila v petek.
V Evropi je donos nemške desetletne obveznice, ki velja za varno sidro evrskega območja, zrasel na okoli 3,5 odstotka, kar je najvišje po letu 2009. Japonski donos pa je dosegel 30-letni vrh.
Donos slovenske desetletne državne obveznice se je ob teh gibanjih povzpel na okoli 3,8 odstotka, kar je najvišje po novembru 2023 in približno 0,6 odstotne točke več kot pred letom dni.
To je še vedno precej pod ameriško ravnjo in daleč od kriznega vrha iz leta 2012, ko je donos presegel 7,6 odstotka. Slovenija se hkrati zadolžuje le malenkost dražje od Nemčije, kar potrjuje njen trden bonitetni položaj. Kljub temu velja, da se z globalno razprodajo tudi za Slovenijo cena izposojenega denarja zvišuje.
| DONOSI 10-LETNIH DRŽAVNIH OBVEZNIC | ||
|---|---|---|
| Država | Donos (pribl.) | Opomba |
| ZDA | 5,02 % | najvišje po 2007 |
| Slovenija | okoli 3,8 % | najvišje po nov. 2023 |
| Nemčija | okoli 3,5 % | najvišje po 2009 |
| Japonska | 3,03 % | 30-letni vrh |
Vir: Reuters, tržni podatki (15. 9. 2026).
Višji donosi pomenijo, da bo morala država za nove izdaje in refinanciranje obstoječega dolga plačevati več, kar povečuje stroške servisiranja javnega dolga. Dražje se financirajo tudi podjetja, pritisk pa se prek euriborja prenaša na kreditojemalce.
Dražja nafta hkrati znova dviga inflacijo. Šibkejši evro pri okoli 1,15 dolarja je le omejena tolažba za izvoznike, saj obenem draži uvoz energije, ki je izražen v dolarjih.
Edini jasni dobitniki so varčevalci in kupci obveznic, ki jim višji donosi prinašajo boljše možnosti za naložbe. Ključno bo, kako se bosta ta teden odzvala Fed in trgi, saj vse kaže, da bo obdobje dražjega denarja trajalo dlje, kot je še pred kratkim pričakovala večina.
