EBRD Sloveniji napoveduje 3,6-odstotno rast, OECD opozarja, da podjetja premalo vlagajo

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije zvišala z 2,0 na 3,6 odstotka, kar je največji popravek navzgor med 40 gospodarstvi, v katerih banka vlaga. Več kot tretjino rasti v drugem četrtletju so po podatkih Statističnega urada RS (SURS) prispevale investicije v nestanovanjske zgradbe in infrastrukturo. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) visoko rast investicij v zgradbe in objekte povezuje predvsem z zaključevanjem Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in z občinskimi investicijami v letu lokalnih volitev.

EBRD je v poročilu Regional Economic Prospects, objavljenem 24. septembra, višjo napoved utemeljila z obnovo po poplavah, ki je okrepila investicije. Banka navaja tudi, da so posojila podjetjem rasla skoraj dvakrat hitreje kot lani in da sta okrevala izvoz in predelovalna industrija. Napoved za leto 2027 je ohranila pri 2,2 odstotka, med tveganji pa izpostavlja slabši izvoz, ki bi se lahko prelil v upočasnitev zasebnih investicij.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v ekonomskem pregledu Slovenije, ki ga je 16. junija predstavila v Ljubljani, za letos napovedala 1,9-odstotno rast in med strukturnimi slabostmi izpostavila nizke poslovne investicije. Po oceni organizacije pretežno bančni finančni sistem visoke prihranke gospodinjstev slabo usmerja v produktivne naložbe. Vlaganja po navedbah OECD zavirajo še močni položaji uveljavljenih podjetij, pogosto v državni lasti, visoke vstopne ovire v storitvenih dejavnostih in slaba regulativna usklajenost. Vmesno poročilo OECD o gospodarskih obetih, objavljeno 23. septembra, Slovenije ne obravnava posebej, za evrsko območje pa letos napoveduje 1,0-odstotno rast.

Po podatkih SURS, posodobljenih 17. septembra, je bil bruto domači proizvod v drugem četrtletju medletno višji za 5,0 odstotka, v prvem polletju pa za 4,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v drugem četrtletju povečale za 14,2 odstotka in k rasti BDP prispevale 2,9 odstotne točke. Največ, 1,8 odstotne točke, so prispevale investicije v druge zgradbe in objekte, med katere spadajo nestanovanjske stavbe in infrastruktura. Investicije v to skupino so bile višje za 24,6 odstotka, enak prispevek k rasti pa so dosegle že v prvem četrtletju, ko je gospodarstvo zraslo za 3,2 odstotka.

UMAR je v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj, objavljeni septembra, letošnjo rast ocenil na 3,8 odstotka, spomladi pa je pričakoval 2,0 odstotka. Med enkratnimi investicijami, ki so letos v zaključni fazi, urad navaja gradnjo drugega tira in večji projekt v farmacevtski industriji, večja investicija v avtomobilski industriji pa je že končana. UMAR za letos pričakuje 9,5-odstotno rast investicij v osnovna sredstva, leta 2027 pa 2,7-odstotno, ker bo izostal prispevek več velikih projektov. Gospodarska rast se bo po oceni urada leta 2027 znižala na 2,5 odstotka. Vršilka dolžnosti direktorja UMAR Alenka Kajzer je v sporočilu ob objavi napovedi kot ključno za vzdržno rast izpostavila sposobnost gospodarstva, da po zaključku velikih projektov ohrani zasebne investicije.

Banka Slovenije je v junijskem Pregledu makroekonomskih gibanj z napovedmi tako kot OECD napovedala 1,9-odstotno rast in pričakovala, da se bodo poslovne investicije letos zmanjšale za 1,1 odstotka. Centralna banka je ocenila, da bo rast zasebnih investicij do leta 2028 kumulativno zaostala za rastjo BDP, in v tem videla tveganje za nadaljnje upočasnjevanje rasti produktivnosti. V letnem poročilu za leto 2025 je zapisala, da so se vloge nefinančnih družb lani povečale za 808 milijonov evrov oziroma 7,4 odstotka, na 11,7 milijarde evrov. Podjetja so bila po oceni centralne banke pri odločitvah o novih investicijah zaradi geopolitičnih razmer previdna. Novo napoved bo Banka Slovenije objavila 22. decembra.

Izvoz blaga in storitev je bil v drugem četrtletju višji za 6,9 odstotka, rast izvoza pa bodo po oceni UMAR tudi leta 2027 podpirali učinki investicij v farmacevtskem in avtomobilskem sektorju. Uvoz se je v istem obdobju povečal za 7,6 odstotka, zato je saldo menjave s tujino rast BDP znižal za 0,1 odstotne točke. Investicije v opremo in stroje so se v drugem četrtletju povečale za 11,9 odstotka, UMAR pa ocenjuje, da se bodo te naložbe zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti nadaljevale tudi leta 2027. Medletna rast posojil slovenskih bank nefinančnim družbam se je po podatkih Evropske centralne banke (ECB) s 3,0 odstotka julija lani povzpela na 9,1 odstotka aprila letos.

Rast posojil podjetjem se je poleti upočasnila in je julija po podatkih ECB znašala 7,6 odstotka. Po navedbah UMAR se je konec avgusta iztekel skrajni rok za zaključek vseh naložb ter izpolnitev mejnikov in ciljev iz NOO.