Svet Evropske unije je sprejel pogajalsko izhodišče za prenovo direktive IORP II, ki ureja delovanje poklicnih pokojninskih skladov. Namen sprememb je povečati preglednost za varčevalce, okrepiti upravljanje tveganj ter spodbuditi učinkovitejše vlaganje skoraj treh bilijonov evrov premoženja, ki ga upravljajo evropski pokojninski skladi.
Poklicni pokojninski skladi imajo v Evropski uniji pomembno dvojno vlogo. Po eni strani predstavljajo dodaten vir prihodkov ob upokojitvi, po drugi pa sodijo med največje institucionalne vlagatelje, ki financirajo podjetja, infrastrukturo in druge dolgoročne razvojne projekte.
Prenova pravil je del širše evropske strategije za krepitev unije prihrankov in naložb, s katero želi Bruselj več zasebnega kapitala usmeriti na evropske kapitalske trge ter zmanjšati odvisnost podjetij od bančnega financiranja. Svet EU podpira večino predlogov Evropske komisije, med drugim okrepitev načela skrbnega vlaganja, bolj usklajena pravila za čezmejno poslovanje pokojninskih skladov ter izboljšano sodelovanje nacionalnih nadzornih organov.
Pomembna sprememba je tudi zvišanje zgornje meje za naložbe v delnice in podjetniške obveznice na reguliranih trgih na 100 odstotkov premoženja sklada, pri čemer bodo države članice še vedno lahko določile strožja nacionalna pravila. Obenem želi Svet zmanjšati administrativna bremena za pokojninske sklade. Iz predloga so med drugim odstranili nekatere dodatne obveznosti poročanja ter predvidene redne nadzorne dialoge z evropskimi regulatorji.
Prenova prihaja v času, ko se evropske države soočajo s staranjem prebivalstva in vse večjimi pritiski na javne pokojninske sisteme. Evropska komisija zato želi okrepiti vlogo poklicnega pokojninskega varčevanja kot dopolnila državnim pokojninam, hkrati pa spodbuditi več dolgoročnih naložb v evropsko gospodarstvo.
Preberite več:
Predlog zdaj čaka še na stališče Evropskega parlamenta, nato pa se bodo začela pogajanja o končnem besedilu direktive. Poklicni pokojninski skladi v EU upravljajo skoraj 3.000 milijard evrov premoženja. Evropska komisija želi več tega kapitala usmeriti v financiranje evropskih podjetij, infrastrukture, digitalizacije in zelenega prehoda. Gre za enega ključnih projektov nove strategije za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
