Nemška vlada bo delavce obvezala, da 2 odstotka plače vlagajo na kapitalske trge prek državno upravljanega pokojninskega sklada po švedskem zgledu, je v torek napovedal kancler Friedrich Merz. Gre za skoraj identičen predlog, ki ga je Slovenija zavrnila pred 25 leti, ko so sindikati zaradi podobne ideje na ulice spravili 28.000 ljudi.
Merz, sicer nekdanji nemški predsednik upravnega odbora ameriške družbe za upravljanje premoženja BlackRock, je predlog utemeljil s sklicevanjem na skandinavski model in dejal, da bo Nemčija naredila to, kar so tam naredili že pred njo, poroča FT. Predlog je del paketa ukrepov skupine strokovnjakov in poslancev, ki jih je kancler zadolžil za iskanje načinov za obvladovanje naraščajočih pokojninskih izdatkov. Ti so leta 2024 v Nemčiji predstavljali 41 odstotkov vseh socialnih izdatkov države. Po novem predlogu bi se obvezen prispevek v višini 2 odstotka plače upravljal centralno in vlagal na kapitalske trge, deloma tudi v infrastrukturne projekte, z namenom, da bi pokojnine v daljšem obdobju spet občutneje rasle.
Po podatkih Kölnskega inštituta za gospodarske raziskave se bo do leta 2036 upokojilo 16,5 milijona pripadnikov generacije baby boom, na trg dela pa bo v tem času vstopilo le 12,5 milijona novih delavcev. Nemška država je leta 2024 v pokojninski sistem doplačala 118 milijard evrov, kar je približno četrtina celotnega zveznega proračuna, ta delež pa bi se po ocenah ekonomistov v naslednjih dveh desetletjih lahko podvojil na 50 odstotkov. Poleg kapitalskega stebra predlog vključuje tudi vezavo upokojitvene starosti, trenutno 67 let, na pričakovano življenjsko dobo, ter postopno odpravo spodbud za predčasno upokojevanje.
Slovenija je s podobno idejo poskusila že na začetku 2000-ih. Takratni minister za delo Anton Rop je predlagal obvezen kapitalski drugi pokojninski steber, ki bi delno nadomestil dokladni sistem. Sindikati so trdili, da bi to ob nižjih premijah za prvi steber vodilo v kolaps celotnega sistema, in pod vodstvom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije organizirali demonstracije, ki se jih je v Ljubljani udeležilo okoli 28.000 ljudi. Namesto obveznega kapitalskega stebra je Slovenija takrat uvedla neenoten, prostovoljen drugi steber, ki ostaja, po oceni stroke, še danes razmeroma podhranjen v primerjavi s prvim, dokladnim stebrom, na katerem sloni večina pokojninskega sistema.
Demografski pritisk na slovenski sistem je sicer manj akuten kot v Nemčiji, vendar gre v isto smer. Razmerje med številom delovno aktivnih in številom upokojencev je v Sloveniji leta 2024 znašalo 1,55, leta 2000 pa še 1,8. Pokojninska blagajna je lani dosegla vrednost 8,37 milijarde evrov, pri čemer je državni proračun primanjkljaj pokril z 1,52 milijarde evrov. Namesto kapitalskega stebra je Slovenija odgovorila z novelo ZPIZ-2O, ki velja od 1. januarja 2026 in upokojitveno starost od leta 2028 postopno dviguje za tri mesece na leto, dokler do leta 2035 ne doseže 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe in 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.
Preberite več:
Vprašanje, kdo naj nosi breme te vrzeli, se v obeh državah rešuje podobno. Nemški predlog med drugim zahteva, da se javni uslužbenci in poslanci, ki so doslej bili izvzeti, vključijo v statutarni pokojninski sistem, in da se delodajalcem naloži polno plačevanje prispevkov za tako imenovane minijobe, slabo plačana dela, ki so po kritikah stroke pretežno ženske ujela v delo s krčenimi pokojninskimi pravicami. Slovenska vlada se na drugi strani že nekaj let pogovarja o izenačitvi prispevnih stopenj delodajalcev in zaposlenih, ki bi se po enem od predlogov do leta 2034 postopoma izenačile na 13 odstotkov vsake strani, ter o uveljavitvi načela, da vsako delo šteje za prispevke, ne glede na to, ali gre za zaposlitev, dejavnost ali kombinacijo več virov dohodka.
