Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo na prihajajočem zakonodajnem referendumu podprla interventni zakon. Odločitev je sprejel Upravni odbor GZS, zbornica pa poudarja, da je pri svojem stališču izhajala iz vpliva predlaganih ukrepov na gospodarstvo, podjetja, zaposlene in razvoj Slovenije.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem poudarila, da interventni zakon po njenem mnenju ne rešuje vseh razvojnih izzivov države, vendar predstavlja prvi konkreten korak. Po navedbah GZS se del ukrepov ujema tudi s predlogi iz njihovega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.
Med ukrepi, ki jih GZS posebej podpira, je razvojna kapica na socialne prispevke. V zbornici menijo, da bi ta lahko pomagala pri zadržanju in privabljanju kadrov za zahtevnejša delovna mesta.
GZS ob tem navaja, da je Slovenija med državami z visoko obremenitvijo dela in da je brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov. Kot primerjavo izpostavlja Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško. Zbornica predlaga tudi postopno znižanje praga razvojne kapice s 7.500 na 6.000 evrov do leta 2030.
Podpira tudi možnost hkratnega prejemanja 100 odstotkov starostne pokojnine in nadaljevanja dela s plačo. Po oceni GZS bi takšna ureditev ljudem omogočila daljše ostajanje na trgu dela, podjetjem pa pomagala pri pomanjkanju kadrov.
Nižji DDV, najemnine in spremembe normiranega sistema
GZS kot pozitivne ukrepe izpostavlja tudi nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja nepremičnin ter možnost začasnega znižanja DDV na nekatere energente. Sem sodijo električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Zbornica podpira tudi nižji DDV na nekatera osnovna živila ter spremembe normiranega sistema, za katere ocenjuje, da bi lahko pocenile in poenostavile poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.
Pri javnih financah GZS priznava, da so pomisleki glede morebitnega izpada prihodkov legitimni. Od vlade zato pričakuje pregleden načrt financiranja in spremljanje učinkov ukrepov. Kot možna vira nadomestila izpostavlja gospodarsko rast ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev.
Pričakuje tudi širše reforme
Podpora interventnemu zakonu po besedah Nahtigalove ni brezpogojna. GZS od vlade pričakuje odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in morebitne izboljšave.
Zbornica hkrati poudarja, da bo po uveljavitvi zakona potrebna širša reforma poslovnega okolja. Med področji, ki jih izpostavlja, so raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacija, sodobne tehnologije, davčno okolje in energetika.
GZS tako svojo podporo zakonu vidi kot podporo razvojni smeri, ne pa kot podporo vladi ali posamezni politični stranki. Končno odločitev o zakonu bodo na referendumu sprejeli volivci.
