Slovenski ekonomist Jože P. Damijan v svojem blogu opozarja, da Evropska unija s pristopom k ameriški pobudi Pax Silica poglablja odvisnost od tujine, od koder uvaža več kot 80 odstotkov digitalnih izdelkov, čeprav je isti teden predstavila paket za tehnološko suverenost. Unija proizvede le okoli 10 odstotkov svetovnih polprevodnikov, zato po Damijanovi oceni novi paket in pristop k tej pobudi drug drugega izničujeta. Odločitev zadeva tudi Slovenijo, ki kot članica Unije čipe in oblačne storitve uvaža.
Evropska komisija je 3. junija predstavila paket za tehnološko suverenost, ki ga sestavljata dva zakonodajna predloga, Akt o čipih 2.0 in Akt o razvoju oblaka in umetne inteligence, ob njiju pa še strategija odprte kode in načrt za digitalizacijo energetike. Cilj je v petih do sedmih letih potrojiti zmogljivost evropskih podatkovnih centrov in prvič pravno opredeliti suvereni oblak, ki bi ameriškim ponudnikom omejil dostop do občutljivih državnih podatkov. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je dejala, da si Evropa ne more privoščiti odvisnosti od drugih pri tehnologijah, od katerih sta odvisna delovanje bolnišnic in stabilnost energetskih omrežij. Tri ameriška podjetja danes obvladujejo več kot 70 odstotkov evropskega trga oblačnih storitev.
Pax Silico je decembra 2025 zagnalo zunanje ministrstvo ZDA pod vodstvom podsekretarja za gospodarske zadeve Jacoba Helberga, da bi zavarovalo dobavne verige za čipe, kritične surovine in umetno inteligenco ter zmanjšalo odvisnost zahoda od Kitajske. Med podpisnicami so Združeno kraljestvo, Japonska, Južna Koreja, Indija in več članic EU, med njimi Grčija, Finska in Švedska. Stalni predstavniki držav članic so pooblastili Evropsko komisijo, da se pobudi pridruži v imenu celotne Unije. Francija je bila najglasnejša nasprotnica in je pristop označila za poskus kolonizacije Evrope, pred privolitvijo pa je od Komisije zahtevala jamstva o upravljanju pobude in spoštovanju evropske enotnosti.
Damijan trdi, da je Evropa tehnološko revolucijo zamudila že pred tremi desetletji. Z naraščajočo regulacijo, od uredbe o varstvu podatkov naprej, naj bi po njegovem zavrla razvoj in uporabo novih tehnologij. Z energetsko politiko, usmerjeno v sonce in veter ter proti jedrski energiji in plinu, pa naj bi ostala brez poceni in zanesljive elektrike, ki jo podatkovni centri nujno potrebujejo. Unija po njegovi oceni nima lastnega tehnološkega velikana, ne lastnega razvoja čipov ne umetne inteligence, zato si ne more nadeti vloge svetovnega voditelja na tem področju.
Damijan vidi protislovje med imenom paketa in dejanji. S pristopom k Pax Silici se EU po njegovem zavezuje, da bo vnaprej izločila kitajske komponente in se navezala na ameriške. Tak korak opisuje kot vstop v ameriško tehnološko kletko. Sklicuje se na analizo Arnauda Bertranda z naslovom The Pax Silica Con, ki Pax Silico opisuje kot ogrado za zaveznike Združenih držav, saj jih ohranja odvisne od ameriške tehnologije in jim preprečuje gradnjo lastne. Pravo suverenost bi bilo po Damijanu treba graditi na tehnološki nevtralnosti in posnemanju najboljših rešitev, kakor so v preteklih desetletjih ravnale ZDA, Japonska in Kitajska, neodvisnost na lastnih temeljih pa bi prišla šele zatem. Pristop v zaostreni oceni razglaša za strateško izdajo evropskih interesov.
Komisija paket utemeljuje prav z zmanjševanjem odvisnosti, von der Leyen pa ga predstavlja kot način, da Evropa sama nadzira ključne tehnologije. Helberg, ki Pax Silico vodi, trdi, da celotno dobavno verigo plast za plastjo obvladuje Kitajska in da je sedanja geografija dobav nevzdržna. Del strokovnjakov pobudo razume kot priložnost, da partnerice zavarujejo dostop do čipov in kritičnih surovin. Francoske pomisleke o delitvi Unije naj bi Komisija pred privolitvijo vsaj deloma odpravila z jamstvi o upravljanju. Tudi sam evropski paket priznava, da je Unija pri digitalnih izdelkih odvisna od tujine, in si za cilj postavlja prav odpravo te odvisnosti.
Evropska komisija je paket za tehnološko suverenost predstavila 3. junija, isti dan, ko so države članice odobrile pristop k Pax Silici.
