Narodna banka Srbije je v četrtek ključno obrestno mero zvišala s 5,75 na 6 %, da se podražitev energentov ne bi prelila v druge cene. Obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita je zvišala na 4,75 %, obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila pa na 7,25 %, je sporočil izvršni odbor banke.
Odbor odločitev utemeljuje s podražitvijo nafte, zemeljskega plina in električne energije, ki jo pripisuje spopadu na Bližnjem vzhodu. Zaloge nafte, ki so v prvih mesecih spopada blažile cenovne pritiske, so se po navedbah centralne banke postopno izčrpale. Rafinerijske marže so se povečale, zlasti pri dizlu, ker so rafinerije na Bližnjem vzhodu in v Rusiji poškodovane ali uničene. Čim dlje cene energentov ostajajo visoke, tem večje je po oceni odbora tveganje, da se bo rast stroškov energije prenesla na stroške proizvodnje in prevoza, dobavne verige, inflacijska pričakovanja, plače ter cene drugih izdelkov in storitev.
Medletna inflacija v Srbiji se je septembra povzpela na 4,1 %. Centralna banka zvišanje pripisuje predvsem nizki lanski primerjalni osnovi pri hrani in izdelkih gospodinjske kemije, za katere je veljala uredba o omejitvi marž. Naftni derivati so se medletno podražili za več kot 17 %, podražitev pa bi bila po navedbah banke še večja, če država ne bi znižala trošarin na gorivo. Izvršni odbor pričakuje, da bo inflacija prihodnje leto presegla zgornjo mejo ciljnega razpona, ki sega od 1,5 do 4,5 %, konec leta 2027 pa se bo vanj vrnila.
Učinki energetskega šoka na svetovno inflacijo in gospodarsko aktivnost so se po oceni odbora doslej pokazali v razmeroma omejenem obsegu, srbsko gospodarstvo pa raste hitreje od pričakovanj. Bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju po prvi oceni srbskega republiškega zavoda za statistiko realno povečal za 4,0 %. Rast so poganjale storitve, pozitivno pa sta prispevala tudi kmetijstvo in gradbeništvo. Industrijska proizvodnja je po navedbah banke stagnirala, ker je nizek vodostaj otežil proizvodnjo električne energije in prevoz, deloma pa tudi proizvodnjo v predelovalni industriji. Centralna banka za letos pričakuje najmanj 3,5-odstotno gospodarsko rast, več kot v avgustovski napovedi. Napoved za leto 2027 je znižala na 4,0 % zaradi višje letošnje osnove, geopolitičnih napetosti in nadaljnje rasti svetovnih cen energentov.
O prihodnjih potezah bo izvršni odbor odločal od seje do seje glede na nove podatke. Naslednja seja bo 10. decembra.
