Ciprsko predsedstvo Sveta EU je danes predstavilo prvo pogajalsko izhodišče s številkami za dolgoročni proračun unije v obdobju 2028-2034 in vanj vključilo dvoodstotno znižanje, vredno približno 32,8 milijarde evrov. Rez zadeva osnutek Evropske komisije iz julija lani, ki je s skoraj 2.000 milijardami evrov najobsežnejši v zgodovini unije. Za Slovenijo kot neto prejemnico je pomemben, ker zadeva sredstva za gradnjo železnic, čistilnih naprav in bolnišnic ter podporo kmetom.
Po predlogu Komisije iz julija 2025 bi Slovenija v sedmih letih za kohezijsko, kmetijsko in nekatere druge politike prejela 5,4 milijarde evrov, od tega 0,3 milijarde za notranje zadeve in 0,3 milijarde prek socialnega podnebnega sklada. V sedanjem okviru 2021-2027 ima država na začetku na voljo 3,2 milijarde evrov za kohezijo in 1,8 milijarde za skupno kmetijsko politiko. Državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič je opozorila, da bi se sredstva za Slovenijo na področju kmetijstva in kohezije v primerjavi s tekočim obdobjem lahko znižala za 11 do 13 odstotkov. Razrez današnjega pogajalskega izhodišča po državah še ni objavljen, zato dokončna številka za Slovenijo ostaja odprta.
| SLOVENIJA V PRORAČUNU EU, PRIMERJAVA OBDOBIJ | |
|---|---|
| SEDANJI OKVIR 2021-2027 | |
| Kohezijska politika | 3,2 mrd EUR |
| Skupna kmetijska politika | 1,8 mrd EUR |
| Skupaj kohezija in kmetijstvo | 5,0 mrd EUR |
| PREDLOG KOMISIJE 2028-2034 | |
| Skupna sredstva za kohezijo, kmetijstvo in druge politike | 5,4 mrd EUR |
| od tega notranje zadeve | 0,3 mrd EUR |
| od tega socialni podnebni sklad | 0,3 mrd EUR |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija | |
Med pogajanji se Slovenija uvršča med prijateljice kohezije, skupaj z Italijo, Španijo in Poljsko, ki branijo regionalna in kmetijska sredstva. Fiskalno varčne severne države, Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska, zahtevajo manjši proračun in več denarja za obrambo, konkurenčnost ter odplačevanje skupnega evropskega dolga. Nemčija je že lani sporočila, da povečanega proračuna ne more podpreti. Ciprska namestnica ministra za evropske zadeve Marilena Raouna je rez opisala kot kompromis, ki upošteva stališča vseh članic v Svetu.
Komisija je predlog zasnovala s tremi stebri. Nacionalno-regionalnim načrtom, ki v eno ovojnico združujejo kohezijo, kmetijstvo, ribištvo, socialno politiko, migracije in notranjo varnost, je namenjeno približno 865 milijard evrov. Sklad za konkurenčnost obsega okoli 450 milijard evrov, zunanje delovanje s financiranjem širitve pa približno 215 milijard evrov.
Komisija znižuje delež vnaprej razdeljenih sredstev, ki so dodeljena po jasnih pravilih in veljajo za predvidljiva, s 66 na 46 odstotkov. Preostanek bo unija razdeljevala prek razpisov. Združitev kohezije in kmetijstva v skupne nacionalne načrte državam omogoča prerazporejanje med nameni, zato posamezna postavka ni več trdno zavarovana.
Pogajanja se zapletajo tudi pri novih lastnih virih in popustih pri vplačilih v proračun. Skupina šestnajstih držav zahteva ukinitev popustov, ki jih uživajo Nemčija, Švedska, Avstrija, Danska in Nizozemska, te države pa jih branijo. Francija pristanek na nov proračun pogojuje z dogovorom o novih virih prihodkov. Predsedstvo je ohranilo zamisel Komisije, da unija začne odplačevati skupni dolg leta 2028, čeprav Francija, Španija in Grčija predlagajo odlog.
Voditelji držav članic bodo pogajalsko izhodišče prvič obravnavali na zasedanju Evropskega sveta 18. in 19. junija. Sledili bosta redni zasedanji oktobra in decembra, posebni vrh pa je predviden 26. in 27. novembra. Cilj ciprskega predsedstva je politični dogovor do konca leta 2026, da bi novi proračun začel veljati 1. januarja 2028. Vodenje pogajanj nato za pol leta prevzame Irska.
