Proizvodnja v predelovalni dejavnosti EU je med majem in julijem upadla za pol odstotka glede na lani, k čemur sta največ prispevala padca v farmaciji in avtomobilski industriji, kažejo podatki Eurostata, ki jih je povzel glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc.
Proizvodnja farmacevtskih izdelkov se je znižala za desetino, kar je posledica lanske visoke rasti izvoza v ZDA, proizvodnja motornih vozil pa za 5,3 odstotka. V Sloveniji sta ravno ti dve panogi po jesenski napovedi UMAR glavni gonili letošnje gospodarske rasti.
Slika ni povsod negativna. Medtem ko so nazadovale tradicionalne panoge, je proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov v EU zrasla za 12 odstotkov. Najbolj se je povečala proizvodnja računalnikov in perifernih naprav, in sicer za tretjino, ter optičnih inštrumentov in fotografske opreme za petino. Porasla je tudi proizvodnja električne opreme za 4,2 odstotka.
Padec pa so poleg farmacije in vozil beležile še proizvodnja usnja, oblačil in pohištva. Razlike so velike tudi med državami, saj sta največji upad zabeležili Romunija in Bolgarija, najvišjo rast pa Danska, Nizozemska in Latvija.
Nasprotno evropskim trendom slovensko gradbeništvo ostaja med najhitreje rastočimi v uniji. Obseg opravljenih gradbenih del je bil v prvih sedmih mesecih za petino večji kot lani, medtem ko je gradbena aktivnost v EU v istem obdobju upadla za 1,2 odstotka. Največji padec so beležili v Španiji, sledili sta Nemčija in Madžarska. V Sloveniji je rast poganjala predvsem gradnja inženirskih objektov, torej infrastrukture, ki je bila povezana z močnim javnim investicijskim ciklom. Ob tem so rasli tudi gradbeni stroški, ki so se v prvem polletju zvišali za 6 odstotkov, kar se prenaša v višje cene novogradenj.
Evropski padec v farmaciji in avtomobilski industriji je za slovensko izvozno gospodarstvo znak, saj sta obe panogi globoko vpeti v evropske dobavne verige in med nosilci domače rasti. Bojan Ivanc med ključnimi temami za slovenska podjetja izpostavlja prav strukturne izzive v evropski avtomobilski industriji, pa tudi dvig cen energetskih surovin in geopolitična tveganja.
Farmacevtski padec je sicer deloma statistični odraz lanske visoke osnove, strukturni izzivi v avtomobilski industriji pa ostajajo resnejši in dolgotrajnejši. Za Slovenijo je spodbudno, da rast poganjata gradbeništvo in razmeroma odporna domača industrija, a če se bo šibkost ključnih izvoznih panog v Evropi nadaljevala, se lahko prej ali slej pozna tudi pri domačih dobaviteljih.
