Francija se zadolžuje dražje od Italije, čeprav ima pri Fitchu tri stopnje boljšo oceno

Donosnost francoske desetletne državne obveznice je 1. oktobra ob koncu trgovanja znašala 4,92 odstotka, italijanske pa 4,69 odstotka, poroča italijanski časnik Il Sole 24 Ore. Razlika do nemške desetletne obveznice je bila tisti dan za Francijo 140, za Italijo pa 118 bazičnih točk. Bonitetna hiša Fitch Franciji podeljuje oceno A+, Italiji pa tri stopnje nižjo oceno BBB+, ki jo je potrdila 11. septembra.

Italijanski javni dolg je ob koncu marca po podatkih Eurostata znašal 138,9 odstotka BDP, francoski pa 117,6 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je lani v Franciji znašal 5,1 odstotka BDP, v Italiji pa 3,1 odstotka. Il Sole 24 Ore poroča, da trgovci francoske obveznice zdaj dojemajo kot bolj tvegane od italijanskih. Donosnost francoske desetletne obveznice se je po podatkih Banque de France od konca avgusta do 1. oktobra zvišala za 79 bazičnih točk.

Francoski javni dolg je ob koncu junija po podatkih statističnega urada INSEE dosegel 3.595,5 milijarde evrov oziroma 119,0 odstotka BDP, potem ko se je v drugem četrtletju povečal za 59,6 milijarde evrov. Obresti bodo državo po napovedi francoskega ministrstva za gospodarstvo letos stale 79,2 milijarde evrov, prihodnje leto pa 91,2 milijarde evrov.

Vlada premierja Sébastiena Lecornuja je 1. oktobra predstavila osnutek proračuna za leto 2027, zadnjega pred predsedniškimi volitvami. Primanjkljaj namerava z letošnjih 5,4 odstotka BDP znižati na pet odstotkov, za kar načrtuje 54 milijard evrov varčevalnih in davčnih ukrepov, od tega 43 milijard evrov novih. Osnutek predvideva enoodstotno gospodarsko rast po letošnjih 0,5 odstotka. Banque de France po poročanju Euronewsa za prihodnje leto napoveduje 0,9 odstotka rasti, raziskovalni inštitut OFCE pa 0,7 odstotka. Lecornu je septembra v intervjuju za časnik Le Figaro dejal, da bi brez varčevanja primanjkljaj leta 2027 dosegel skoraj 6,5 odstotka BDP. Manjšinska vlada nima zagotovljene večine v narodni skupščini, ki bo o proračunu po poročanju CNBC glasovala 17. novembra. Narodna skupščina je zaradi proračunskih sporov decembra 2024 z nezaupnico odstavila vlado Michela Barnierja, septembra 2025 pa vladi Françoisa Bayrouja ni izglasovala zaupnice.

Strategi banke ING so septembra po poročanju CNBC pričakovali, da se bo razlika do nemških obveznic v naslednjih mesecih gibala med 100 in 125 bazičnimi točkami, zdaj pa je nad to mejo. Chris Attfield, strateg za evropske obrestne mere pri banki HSBC, je za CNBC ocenil, da je premik razlike precej večji, kot bi pričakovali glede na francoski dolg, Evropska centralna banka pa bi po njegovem mnenju posredovala le, če bi gibanja na trgu postala neurejena.

Upravljavec premoženja OFI Invest Asset Management v septembrski analizi zapiše, da se Francija ne sooča s krizo financiranja. Višje donosnosti opisuje kot vrnitev premije za tveganje. Na dražbi dolgoročnih obveznic 3. septembra je francoska agencija za upravljanje dolga AFT po podatkih agencije Reuters prodala za 6,862 milijarde evrov obveznic z zapadlostjo novembra 2036, povpraševanje pa je doseglo 15,666 milijarde evrov. Fitch je 28. avgusta Franciji ohranil oceno A+ s stabilnimi obeti, enako oceno ima pri tej bonitetni hiši tudi Slovenija. Moody’s, ki Francijo ocenjuje z oceno Aa3 z negativnimi obeti, bo oceno po koledarju agencije AFT pregledal 23. oktobra.