87 odstotkov podjetij beleži najvišjo rast stroškov dela v zadnjem desetletju, 51 podjetij napoveduje odpuščanja

Neto dobiček slovenskega gospodarstva je bil lani višji za 12 odstotkov. Številka zveni dobro, dokler ne pogledamo, kdo jo je ustvaril, saj so večino rasti prispevali dve dejavnosti. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kamor sodijo finančni holdingi, so k skupnemu povečanju neto dobička dodale 303 milijone evrov, energetika pa 125 milijonov. Predelovalna industrija in trgovina skupaj le 28 odstotkov celotne rasti. To nista obrobni panogi, ampak hrbtenica slovenskega izvoznega gospodarstva.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je ta teden ob predstavitvi analize poslovanja za leto 2025 povedala jasno: “Lahkotne izjave o rekordnih dobičkih ne odražajo celovite slike.” Rast dobička je bila v veliki meri posledica finančnih učinkov prevrednotenj lastniških deležev in zmanjšanja izgub, ne organskega poslovnega napredka. EBITDA se je realno celo skrčila za 0,6 odstotka.

Za razliko od dobičkov se ena številka po vsem slovenskem zasebnem sektorju čuti enako. V zadnjih petih letih so stroški dela na delovno uro v zasebnem sektorju zrasli dvakrat hitreje kot v povprečju EU-27. Slovenija je leta 2020 znašala 72,9 odstotka evropskega povprečja stroškov dela na uro, lani pa že 85,1 odstotka. Razkorak se zapira hitreje, kot ga podjetja lahko absorbirajo.

GZS je maja med 460 podjetji izvedla anketo o vplivu visokih stroškov dela. Več kot polovica jih je v zadnjem letu zabeležila dvomestno rast stroškov dela na zaposlenega, petina rast med 8 in 10 odstotki. 36 odstotkov podjetij ocenjuje, da gre za absolutni vrh v zadnjem desetletju, 87 odstotkov pa trenutno rast uvršča med najvišje v zadnjih treh, petih ali desetih letih.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem opozoril, da aktualni stroškovni šok po obsegu in intenzivnosti nima primerjave v zadnjem desetletju. “Podjetja stroškov dela ne morejo več v celoti prenašati v cene. To pomeni slabšanje dobičkonosnosti, manj investicij in vse več pritiska na zaposlovanje,” je dejal.

Podjetja so že ukrepala. 58 odstotkov jih je dvignilo prodajne cene, 49 odstotkov je zaustavilo investicije v Sloveniji, 37 odstotkov je kompresiralo plače preostalih zaposlenih. Toda mehki ukrepi se iztekajo.

V naslednjih 12 mesecih 51 podjetij iz vzorca napoveduje odpuščanje. Od teh jih dve tretjini načrtujeta znižanje števila zaposlenih za 6 odstotkov ali več. Posamezna podjetja navajajo prodajo nepremičnin in proizvodnih lokacij, selitev dejavnosti izven Slovenije in dvig normativov za 30 odstotkov.