10. novembra obeležujemo dan znanosti. Na ta dan je leta 1819 umrl Žiga Zois, razsvetljenec in naravoslovec, ki je bil obenem uspešen gospodarstvenik, podjetnik in mecen. Prav kombinacija znanosti in podjetnosti dobro opisuje tudi sliko, ki jo ob prazniku razkrivajo sveži podatki statističnega urada. Razvojno breme v Sloveniji nosi predvsem gospodarstvo, ne država.
Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj so leta 2024 znašali 1,44 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda, kažejo podatki SURS. Kar 69 odstotkov teh sredstev je nastalo v poslovnem sektorju, med viri financiranja pa je največ prispevalo gospodarstvo, in sicer 731 milijonov evrov. Iz tujine je priteklo še 303 milijone evrov oziroma petina vseh virov. Z drugimi besedami, podjetja v Sloveniji raziskave in razvoj v veliki meri izvajajo in plačujejo sama.
Javni denar pri tem teče drugače. Država je lani iz proračuna za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 599 milijonov evrov in obseg tega financiranja povečala že deseto leto zapored. A več kot polovica tega zneska, natančneje 52,8 odstotka, je šla v visokošolski sektor, nadaljnjih 35,7 odstotka v državni sektor, v poslovni sektor pa zgolj 9,3 odstotka. Javni razvojni evro večinoma ostaja v univerzah in javnih inštitutih, medtem ko raziskave v podjetjih slonijo predvsem na lastnih sredstvih.
| PRORAČUNSKO FINANCIRANJE RAZISKAV 2025 PO SEKTORJU PORABE | |
|---|---|
| Sektor | Delež |
| Visokošolski sektor | 52,8 % |
| Državni sektor | 35,7 % |
| Poslovni sektor | 9,3 % |
| Tujina | 1,5 % |
| Zasebni nepridobitni sektor | 0,7 % |
| Skupaj | 599,0 mio EUR |
Vir: SURS
Največ državnih proračunskih sredstev so prejele tehniške in tehnološke vede s 33 odstotki ter naravoslovne vede z 29 odstotki, najmanj pa humanistične vede, ki jim je pripadlo osem odstotkov. Struktura potrjuje, da država denar usmerja tja, kjer je povezava z gospodarstvom najtesnejša, čeprav ga neposredno v podjetja pošilja malo.
| KAM TEČE RAZVOJNI DENAR PRIHODNOSTI (2024) | |
|---|---|
| Področje | Znesek / delež |
| Zelene tehnologije (skupaj) | 78 mio EUR |
| – razvijajoče se tehnologije prihodnosti | 31,1 % |
| – baterije | 19,6 % |
| – hranilniki električne energije in toplote | 16,0 % |
| Umetna inteligenca (skupaj) | 32 mio EUR |
| – od tega strojno učenje | 64 % |
Vir: SURS
Za razvoj zelenih tehnologij je bilo namenjenih 78 milijonov evrov, pri čemer so izstopale razvijajoče se tehnologije prihodnosti s slabo tretjino, baterije s petino in nove tehnologije za shranjevanje električne energije in toplote s šestino sredstev. Za razvoj tehnologij umetne inteligence je bilo namenjenih 32 milijonov evrov, med izvajalci pa se jih je največ, skoraj dve tretjini, ukvarjalo s strojnim učenjem. Prioritete slovenskega razvoja so torej baterije, hranilniki energije in umetna inteligenca, področja, na katera stavi tudi domača industrija.
Kljub desetletju rasti javnega financiranja Slovenija z 2,1 odstotka BDP ostaja pod ciljem treh odstotkov, h kateremu se je zavezala v okviru skupne evropske strategije. Evropska komisija je v letošnjem poročilu o napredku v Evropskem raziskovalnem prostoru opozorila prav na prešibka zasebna vlaganja in premalo privlačno okolje za tvegani kapital.
