Evropska centralna banka (ECB) je na julijski seji pričakovano pustila vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Kot je v video izjavi po seji pojasnil guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc, odločitev odraža predvsem negotovost, ki jo v evropsko gospodarstvo še naprej prinaša konflikt na Bližnjem vzhodu.
Po njegovih besedah se posledice konflikta za zdaj kažejo predvsem v višji inflaciji, medtem ko gospodarska rast v evrskem območju ostaja razmeroma stabilna.
Dolenc je poudaril, da se je inflacija v evrskem območju junija znižala na 2,8 odstotka, vendar ostaja nad srednjeročnim ciljem ECB. K umiritvi inflacije je prispeval predvsem predhodni padec cen nafte po dogovoru med ZDA in Iranom, a je nova zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu ponovno zvišala cene energentov. “Posledice konflikta se za zdaj odražajo predvsem v povišani inflaciji, medtem ko gospodarska rast ostaja stabilna,” je poudaril guverner.
Po oceni Banke Slovenije gospodarstvo evrskega območja kljub geopolitičnim tveganjem za zdaj ostaja v razmeroma dobrem položaju. Rast podpirajo zasebna potrošnja, naložbe v digitalne tehnologije, javne investicije v infrastrukturo in obrambo ter postopno okrevanje izvoza.
Na drugi strani ostajajo finančni trgi občutljivi na dogajanje na Bližnjem vzhodu. Cene energentov in drugih surovin so še naprej zelo volatilne, donosnosti državnih obveznic pa ostajajo višje kot pred začetkom konflikta. Svet ECB je zato sklenil, da ključnih obrestnih mer tokrat ne spreminja. Obrestna mera za mejni depozit ostaja pri 2,25 odstotka.
Dolenc je poudaril, da bo ECB tudi v prihodnje odločitve sprejemala na vsaki seji posebej. Pri tem bo spremljala inflacijske obete, gibanje osnovne inflacije in vpliv dosedanjih ukrepov denarne politike.
Po njegovih besedah trgi še vedno pričakujejo možnost dodatnega zaostrovanja denarne politike v drugi polovici leta, če bi se inflacijski pritiski znova okrepili.
Iz Dolenčeve izjave izhaja, da ECB trenutno ne vidi razloga za spremembo denarne politike, vendar ostaja zelo previdna. Nadaljnji razvoj bo po oceni centralnih bankirjev predvsem odvisen od razpleta razmer na Bližnjem vzhodu in njihovega vpliva na cene energentov ter inflacijo.
