Kitajski kapital in rekordne borzne uvedbe so Hong Kong povzdignili na vrh lestvice čezmejnega upravljanja premoženja, poroča Reuters. Švica, ki je vodila več kot 200 let, zdaj zaostaja za 10 milijard dolarjev, a iranska kriza jej vrača stranke iz Zalivskih držav.
Po podatkih poročila Global Wealth Report 2026 bostonske svetovalne družbe BCG je Hong Kong konec leta 2025 upravljal 2,95 bilijona dolarjev tujega premoženja, Švica pa 2,94 bilijona. Razlika med njima znaša 10 milijard dolarjev, po več kot dveh stoletjih švicarske prevlade.
Prednost Hong Konga je zgradil kitajski denar. Premožni posamezniki s celine preusmerjajo sredstva prek programov čezmejnega dostopa do kapitalskih trgov, hongkonška borza pa je leta 2025 zbrala 37,4 milijarde dolarjev z borznimi uvedbami in se vrnila na vrh svetovne lestvice. Med 119 novimi uvrstitvami je bila polovica podjetij, ki kotirajo hkrati na celinskih borzah in v Hong Kongu.
BCG napoveduje, da se ta razkorak ne bo zmanjšal. Azijska vozlišča bodo po oceni rasla z okrog 9 odstotki letno do leta 2030, švicarski trg pa s 6 odstotki. Singapur je na tretjem mestu in se približuje Švici.
Čezmejno zasebno premoženje po svetu je lani zraslo za 8,4 odstotka na 15,7 bilijona dolarjev. Deset največjih finančnih središč je pritegnilo nesorazmerno velik delež novih prilivov.
Hong Kong in Singapur sta močno odvisna od kitajske rasti, Švica pa privlači stranke iz vseh regij. Soavtor poročila Michael Kahlich iz züriške pisarne BCG je za Reuters pojasnil, da se oblikujeta dva globalna pola upravljanja premoženja: Singapur in Hong Kong za Azijo ter Švica, Velika Britanija in ZDA za zahodni svet.
Iranska kriza, ki traja od februarja, je Švici vrnila vlogo varnega zatočišča. Reuters je marca poročal, da premožni posamezniki iz Zalivskih držav pospešeno selijo sredstva v Švico. Depoziti zasebnikov iz Združenih arabskih emiratov so po podatkih švicarskega bančnega združenja v treh letih zrasli za 40 odstotkov. Glavni ekonomist združenja Martin Hess je ocenil, da Švica v času konflikta točkuje s politično stabilnostjo in vladavino prava.
UBS, največji švicarski upravljavec premoženja, je vodilni v tem poslu tudi v Singapurju in Hong Kongu. Kahlich je ocenil, da bližina strankam postaja odločilnejša od lokacije sedeža banke.
Slovenija je po podatkih SURS leta 2025 v Švico izvozila za 30,7 milijarde evrov blaga. Švica je njena največja izvozna partnerica, skozi njo teče 42 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Poročilo BCG potrjuje, da se finančna teža te države ne zmanjšuje: ostaja eden od treh globalnih polov za upravljanje premoženja, iranska kriza pa jej prinaša nov kapital iz regije, ki jo konflikt neposredno zadeva.
