Nemški polprevodniški velikan Infineon bo v svoji tovarni v Beljaku, le streljaj od slovenske meje, zgradil nov obrat, vreden okoli 1,1 milijarde evrov. Ne gre za običajno širitev. V Beljaku bo nastala po besedah podjetja prva visokoserijska proizvodnja polprevodnikov iz galijevega nitrida na ploščicah premera 300 milimetrov na svetu. Proizvodnja naj bi stekla konec prihodnjega leta.
Galijev nitrid, s kratico GaN, velja za eno ključnih tehnologij nove generacije. Čipi iz tega materiala preklapljajo hitreje, izgubljajo manj energije in se manj segrevajo kot klasični silicijevi, zato so vse bolj iskani v podatkovnih centrih za umetno inteligenco, v električnih vozilih in v industrijskih sistemih. Trg teh polprevodnikov naj bi po napovedih raziskovalne hiše Yole do leta 2031 zrasel na okoli 3,5 milijarde dolarjev, in sicer po stopnji okoli 35 odstotkov na leto.
Naložba je del širšega evropskega boja za tehnološko samostojnost. “Ta velika naložba kaže našo jasno zavezanost krepitvi evropskega polprevodniškega ekosistema,” je dejal izvršni direktor Infineona Jochen Hanebeck in dodal, da bo podjetje prvo, ki bo GaN elektroniko preneslo v množično proizvodnjo. Projekt, v katerega bo Infineon vlagal vse do leta 2034, bo zgrajen na obstoječi infrastrukturi beljaške tovarne, kar znižuje stroške širitve. Evropska komisija je zanj po pravilih uredbe o čipih odobrila 319 milijonov evrov državne pomoči, dokončna potrditev avstrijskega financiranja pa je še odprta.
Beljak je od nas oddaljen le nekaj minut vožnje, Infineonova tovarna pa že danes zaposluje približno 4.800 ljudi, med katerimi je nemalo Slovencev, ki se vsak dan vozijo čez mejo. Nov obrat pomeni dodatne priložnosti za čezmejne delavce in za slovenske dobavitelje, hkrati pa zaostruje staro vprašanje, ali Slovenija s tem pridobiva ali predvsem izgublja kader, ki ga privlačijo višje avstrijske plače.
Slovenija pri čipih ni brez adutov, a njene prednosti so drugje kot v proizvodnji. Domača podjetja, kot so RLS Merilna tehnika, Beyond Semiconductor, Cosylab, Dewesoft in Skylabs, so močna v načrtovanju in razvoju, serijske proizvodnje čipov pa v državi ni. Prav v tem je logika čezmejnega povezovanja, saj avstrijska proizvodna moč in slovensko znanje o načrtovanju lahko delujeta komplementarno, k čemur spodbuja tudi evropska uredba o čipih.
Evropska polprevodniška industrija se je znašla tik pred slovenskim pragom, od Slovenije pa je odvisno, ali se bo znala vključiti v ta ekosistem ali bo ostala zgolj njegova soseda in vir delovne sile.
