Rast cen v evrskem območju se je septembra opazno okrepila. Letna inflacija je po prvi oceni Eurostata dosegla 3,8 odstotka, kar je občutno več od 3,2 odstotka v avgustu in najvišja raven v zadnjih mesecih. Glavni krivec je energija, katere cene so se v enem letu zvišale za skoraj petino.
Med sestavinami inflacije daleč najbolj izstopa prav energija. Njene cene so bile septembra medletno višje za 18,8 odstotka, potem ko so avgusta narasle za 14,3 odstotka. Sledile so storitve s 3,2 odstotka ter hrana, alkohol in tobak z 1,4 odstotka, medtem ko so se cene industrijskih izdelkov brez energije zvišale za 1,1 odstotka.
Osnovna inflacija, ki izloči nihajoče cene energije, je ostala precej nižja pri 2,3 odstotka, kar pomeni, da skok skupne inflacije v veliki meri poganja prav draga energija.
Najvišjo inflacijo med državami z razpoložljivimi podatki so septembra zabeležili v Litvi s 6,1 odstotka, sledili sta Bolgarija in Grčija, visoko inflacijo pa so imeli tudi v Španiji in na Cipru.
Na drugem koncu so bile cene najbolj umirjene na Finskem z 2,6 odstotka in na Malti z 2,4 odstotka. Razlike kažejo, da se posamezne države kljub skupni valuti na gibanje cen energije in hrane odzivajo različno.
| Inflacija v evrskem območju, september 2026 | September | Avgust |
|---|---|---|
| Skupna inflacija | 3,8 % | 3,2 % |
| Energija | 18,8 % | 14,3 % |
| Storitve | 3,2 % | 3,0 % |
| Hrana, alkohol in tobak | 1,4 % | 1,1 % |
| Industrijski izdelki brez energije | 1,1 % | 1,2 % |
| Slovenija (skupna inflacija) | 3,7 % | 3,4 % |
Vir: Eurostat
Slovenija se je s 3,7-odstotno inflacijo uvrstila nekje na sredino in ostala tik pod povprečjem evrskega območja. Glede na avgust, ko je inflacija pri nas znašala 3,4 odstotka, se je tudi doma rast cen okrepila, mesečno pa so bile cene višje za 0,3 odstotka. Gibanje je skladno s podatki državnega statističnega urada, ki prav tako kažejo, da cene znova poganjajo predvsem stroški energije.
Ponovni dvig inflacije je pomemben tudi Evropsko centralno banko. Potem ko se je zdelo, da se rast cen umirja in gre proti ciljnima dvema odstotkoma, jo energija znova dviga, kar otežuje odločitve o obrestnih merah.
