Obvezna povezava plačilnih POS terminalov s fiskalnimi blagajnami je v Italiji v prvem polletju razkrila za 9,1 milijarde evrov prej neprijavljene davčne osnove, izhaja iz izračunov časnika Il Sole 24 Ore na podlagi podatkov italijanske davčne uprave. Trgovci in storitvena podjetja so izdali približno 160 milijonov računov več kot v enakem obdobju lani, samo pri DDV pa naj bi država iztržila okoli 1,5 milijarde evrov dodatnega priliva.
Ukrep je uvedel italijanski proračunski zakon za leto 2025. Obveznost velja od 1. januarja letos, v celoti pa je zaživela marca po enoletnem prehodnem obdobju za tehnične prilagoditve. Vsak POS terminal mora biti zdaj povezan s fiskalno blagajno, ki izdaja račune, davčna uprava pa oba podatkovna tokova samodejno primerja in razkorak zazna skoraj v realnem času. Direktor uprave Vincenzo Carbone je maja na dogodku ob 50-letnici državne informacijske družbe Sogei v poslanski zbornici razkril vmesni izkupiček: 115 milijonov dodatnih računov in za 5,3 milijarde evrov višjo davčno osnovo v prvih petih mesecih.
Učinek potrjuje tudi uradni bilten davčnih prihodkov. DDV od domačega prometa je v prvih petih mesecih zrasel za 1,9 milijarde evrov ali 3,1 odstotka, najbolj v trgovini, kjer je rast dosegla 6,5 odstotka, in v zasebnih storitvah, kjer je znašala 3,6 odstotka. Del rasti je mogoče pripisati inflaciji, ki je maja na letni ravni dosegla 3,2 odstotka. Sistem ostaja ranljiv pri tujih POS terminalih, ki jih italijanski nadzor ne zajame, finančna policija v Sassariju pa je odkrila trgovce, ki so kupcem s kartico izdali pravi račun, plačnikom z gotovino pa interni dokument brez davčne veljavnosti.
Italija stopa po poti, ki jo je Slovenija odprla pred desetletjem. Davčne blagajne s potrjevanjem gotovinskih računov v realnem času so bile uvedene 2. januarja 2016. Zavezanci so po podatkih Fursa v obračunih za leto 2016 izkazali za 81 milijonov evrov več davkov in prispevkov kot leto prej, od tega 43,1 milijona evrov pri DDV, vlada pa je ob sprejemanju zakona načrtovala 75 milijonov. Lani je bilo prek davčnih blagajn evidentiranih 38,7 milijarde evrov prometa. Italijanski ukrep cilja na drugačno vrzel, na razkorak med kartičnimi plačili in izdanimi računi, slovenski sistem pa nadzira predvsem gotovinsko poslovanje.
Sosednja Hrvaška gre še korak dlje. S 1. januarjem letos je uvedla fiskalizacijo 2.0, po kateri morajo vsi zavezanci za DDV pošiljati in prejemati elektronske račune za domače posle med podjetji, papirni račun pa naj bi iz medpodjetniškega poslovanja izginil z letom 2027. Učinek italijanskega ukrepa na dohodnino in davek od dobička bo merljiv šele ob davčnih napovedih, ki jih bodo zavezanci oddali leta 2027 za letošnje davčno leto.
