Inšpektorat Republike Slovenije za delo preiskuje kranjsko kovinarskopredelovalno podjetje, v katerem je 11 indijskih delavcev po treh mesecih dela prejelo petino obljubljenega zaslužka. Primer je razkrila Televizija Slovenije prav na praznik dela. Ministrstvo za delo je po razkritju sporočilo, da gre za resne kršitve, inšpektorat pa je potrdil, da preiskava že poteka.
Gabriel Fernandez, eden od prizadetih delavcev, je za TV Slovenija povedal, da je za dva meseca dela prejel okoli 600 evrov. Delavci niso prejeli plačila prevoza na delo, regresa za prehrano in plačila vseh oddelanih ur. Podjetje je po navedbah sindikata odrekalo ure z obrazložitvijo, da so delavci manj produktivni. Med delom v slabo vzdrževani proizvodnji se je eden od delavcev opekel z aluminijevim oksidom. Nadrejeni so zahtevali, da pred kakršno koli pomočjo najprej konča izmeno.
Podjetje z že veljavno prepovedjo je odprlo novo
Sekretar gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Medard Potočnik je pojasnil, da ima podjetje, ki ga preiskuje inšpektorat, že veljavno prepoved zaposlovanja tujcev. Zato je, po navedbah sindikata, ustanovilo drugo podjetje, ki te prepovedi nima, in tam nadaljevalo z enakimi praksami. Inšpektorat tega pri rednem nadzoru ni zaznal. Zaznal ga je šele po televizijskem poročilu.
To ni izoliran primer. Potočnik ocenjuje, da je v Sloveniji že okoli 10.000 indijskih delavcev. Mnogi prihajajo prek posrednikov, ki jih podjetjem zaračunajo kot storitev, ne kot delovno silo. Delavec v tem modelu nima pogodbe z dejanskim delodajalcem in nima enake zakonske zaščite kot redno zaposleni.
Vzporedni trg dela zunaj ZDR-1
Agencijsko delo v Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih. Agencija za zagotavljanje dela mora imeti dovoljenje ministrstva, delavec mora imeti pogodbo, ki mu zagotavlja enake pravice kot redno zaposlenemu pri uporabniku. Ta model inšpektorat pozna in ga lahko nadzoruje.
Model, ki ga opisuje gorenjski sindikat, je drugačen. Posrednik, pogosto sam indijski državljan ali podjetje v lasti Indijcev, podjetjem ne zagotavlja delavcev v smislu ZDR-1, ampak zaračunava storitev. Delavec je pri posredniku, ne pri podjetju, ki ga dejansko zaposluje. Pogodba, če sploh obstaja, je pogodba o delu ali pogodba o storitvi, ne pogodba o zaposlitvi. Delavec v tem razmerju nima pravice do minimalne plače na isti pravni podlagi, nima pravice do regresa, prevoza in plačila vseh ur, ker jih zakon ščiti samo v delovnem razmerju.
Inšpektorat za delo ima pristojnost nad delovnimi razmerji. Ko razmerje formalno ni delovno razmerje, je pristojnost manj jasna. Tržni inšpektorat in Finančna uprava imata vsak svoje pristojnosti, koordinacija med njimi pa v praksi ni hitra.
Prepovedi zaposlovanja tujcev se da zaobiti
Inšpektorat za delo ima med ukrepi tudi prepoved zaposlovanja tujcev. Ukrep velja za konkretno podjetje, ne za lastnike ali za novo podjetje, ki ga isti lastniki ustanovijo. To je sistemska luknja, ki jo primer iz Kranja ilustrira neposredno. Sindikat navaja, da je podjetje z veljavno prepovedjo delovalo prek novoustanovljene družbe, ki prepovedi ni imela. Inšpektorat tega brez aktivnega nadzora ni zaznal.
Ministrstvo za delo je po medijskem razkritju sporočilo, da delodajalec ne sme samovoljno zadrževati izplačil, da mora plačo izplačati najpozneje 18 dni po koncu plačilnega obdobja in da je v celoti odgovoren za varne delovne razmere. Vse to velja za delovna razmerja. Za razmerja, ki so oblikovana tako, da formalno niso delovna razmerja, ministrstvo ni navedlo konkretnih ukrepov.
Indijski delavci napovedujejo ustanovitev lastnega sindikata. Potočnik iz ZSSS ocenjuje, da bo organiziranje tujcev ključno, ker le sindikalna pot zagotavlja sistematično zaščito, ki je inšpekcija sama ne more nadomestiti.
En odgovor
Nadzor ne deluje, ker očitno ni interesa.