Izvoz Evropske unije v Združene države Amerike je v prvem četrtletju 2026 padel za 30,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, kažejo podatki Eurostata. Uvoz iz ZDA v Evropo je v istem obdobju upadel le za 5,7 odstotka, kar pomeni, da se je ameriški trg za evropsko blago zaprl več kot petkrat bolj, kot se je evropski trg zaprl za ameriško.
Del tega padca je statistična iluzija. V prvem četrtletju lani so evropski izvozniki, zlasti farmacevtska in kemijska industrija, v ZDA na hitro odpremili rekordne količine blaga, da bi prehiteli napovedane Trumpove carine, in s tem umetno napihnili takratno osnovo. Izvoz kemikalij je v tistem četrtletju dosegel 54 milijard evrov, zato letošnji medletni upad delno meri padec z nenavadno visoke ravni.
| ZUNANJA TRGOVINA EU, PRVO ČETRTLETJE 2026 | ||
|---|---|---|
| NAJVEČJI IZVOZNI TRGI EU | ||
| Trg | Izvoz (mrd EUR) | Medletna spr. (%) |
| ZDA | 119,4 | -30,4 |
| Velika Britanija | 88,7 | – |
| Švica | 57,2 | – |
| Kitajska | 47,6 | -7,9 |
| Turčija | 27,1 | -8,2 |
| NAJVEČJI DOBAVITELJI EU | ||
| Trg | Uvoz (mrd EUR) | Medletna spr. (%) |
| Kitajska | 145,3 | – |
| ZDA | 85,9 | -5,7 |
| Velika Britanija | 39,5 | -3,4 |
| Švica | 36,7 | – |
| Turčija | 24,6 | -7,5 |
| Lider.si | Vir: Eurostat | ||
Tudi brez tega popačenja pa ostaja škoda resnična. Skupni izvoz unije v države zunaj nje je v prvem četrtletju znašal 640,5 milijarde evrov, kar je 8,8 odstotka manj kot lani, trgovinski presežek pa se je več kot prepolovil, s 23,6 milijarde evrov v zadnjem četrtletju 2025 na 12,7 milijarde. K temu so po podatkih Eurostata največ prispevali manjši presežek pri strojih in vozilih ter višji stroški za energijo po krizi v Hormuški ožini.
V ozadju je trgovinski dogovor, ki sta ga julija 2025 sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump. Dogovor je carine na večino evropskega blaga, vključno z avtomobili, zdravili in polprevodniki, omejil na 15 odstotkov, medtem ko za jeklo in aluminij ostaja 50-odstotna dajatev. Unija se je v zameno zavezala k nakupom ameriške energije in naložbam v ZDA.
Pritisk se od tedaj ni umiril. Trump je v začetku maja zagrozil, da bo carine na evropske avtomobile in tovornjake zvišal s 15 na 25 odstotkov, ker naj bi unija prepočasi izpolnjevala dogovor, napetosti pa dodatno zaostruje evropska zavrnitev sodelovanja v ameriškem spopadu z Iranom.
Kljub zlomu ostajajo ZDA daleč največji izvozni trg unije z izvozom v vrednosti 119,4 milijarde evrov oziroma 18,6 odstotka vsega zunajunijskega izvoza, sledijo pa Velika Britanija z 88,7 milijarde, Švica s 57,2 milijarde, Kitajska s 47,6 milijarde in Turčija s 27,1 milijarde evrov. Pri uvozu je slika drugačna, saj je vodilni dobavitelj Evrope Kitajska s 145,3 milijarde evrov oziroma 23,1 odstotka vsega uvoza, pred ZDA z 85,9 milijarde.
Najbolj izpostavljena ostaja avtomobilska panoga, ki je za farmacevtskimi izdelki druga najpomembnejša izvozna kategorija unije na ameriški trg. Medtem ko se izvoz čez Atlantik krči, Evropa kot dobavitelj vse bolj sloni na Kitajski, ki že pokriva skoraj četrtino vsega evropskega uvoza.
