Slovenija se v Bruslju poteguje za večji delež v naslednjem proračunu EU, doma pa od 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev iz tekočega okvira ni izplačala 98 odstotkov. Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju Evropskega sveta 18. in 19. junija ciprski pogajalski predlog ocenil kot korak v pravo smer in opozoril, da pogajanja še niso končana.
Do konca leta 2024 je Slovenija iz tega okvira izplačala 74 milijonov evrov, prek izdanih odločitev o podpori pa je bilo dodeljenih 791 milijonov ali 25 odstotkov sredstev, za potrjene operacije pa 521 milijonov ali 17 odstotkov, kažejo podatki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Zahtevkov za povračilo Slovenija takrat na Evropsko komisijo še ni posredovala, januarja 2025 pa je zaostanek pri črpanju obravnavala komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ in od vlade zahtevala načrt za njegovo zmanjšanje.
Iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je ločen instrument, je Slovenija do aprila 2026 prejela 1,77 milijarde evrov oziroma skoraj 83 odstotkov razpoložljivih sredstev, po podatkih Ministrstva za finance. Šesti zahtevek za izplačilo je v pregledu pri Evropski komisiji.
| KOHEZIJSKA POLITIKA 2021-2027, ČRPANJE V SLOVENIJI | ||
|---|---|---|
| Kategorija | Znesek (v milijonih EUR) | Delež razpoložljivih sredstev |
| Razpoložljiva sredstva | 3.200 | 100 % |
| Dodeljena sredstva (odločitve o podpori) | 791 | 25 % |
| Potrjene operacije | 521 | 17 % |
| Izplačila | 74 | 2 % |
| Lider.si | Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (stanje 31. 12. 2024) | ||
Slovenija ostaja v skupini prijateljic kohezije z Italijo, Španijo in Poljsko, ki nasprotujejo krčenju sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Predlog Evropske komisije obe politiki združuje v nacionalne in regionalne partnerske načrte in ju močneje veže na pogoje.
Državna sekretarka za evropske zadeve Neva Grašič je pred ciprskim predlogom opozorila, da bi se sredstva za Slovenijo na področju kmetijstva in kohezije v primerjavi s tekočim obdobjem lahko zmanjšala za 11 do 13 odstotkov. Evropska komisija je celoten večletni okvir predlagala v višini skoraj dveh bilijonov evrov, Evropski parlament pa zahteva približno 200 milijard evrov več.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek zavrača oceno, da Slovenija slabo črpa kohezijska sredstva. Po njegovih besedah se je obdobje 2021–2027 začelo z dvoletnim zamikom, črpanje je na začetku počasnejše in se pospešuje proti koncu, država pa bo do leta 2029 počrpala vsak evro. V obdobju 2014–2020 je Slovenija izplačala 3,42 milijarde evrov in sredstva izkoristila v celoti, v obdobju 2007–2013 pa je iz proračuna EU pridobila 105,3 odstotka razpoložljivih sredstev.
Sredstva, ki jih Slovenija iz okvira 2021–2027 ne porabi do konca leta 2029, se vrnejo v proračun EU.
