Šef vam še sme prepovedati razkriti plačo, 114 dni po roku EU

Delodajalci v zasebnem sektorju lahko delavcu še vedno prepovejo razkriti plačo, čeprav je rok, do katerega bi morala Slovenija takšne prepovedi odpraviti, potekel pred 114 dnevi. Direktiva (EU) 2023/970 o preglednosti plačil v petem odstavku 7. člena državam članicam nalaga, da prepovedo pogodbene pogoje, ki delavcem omejujejo razkrivanje informacij o njihovem plačilu, rok za prenos pa se je iztekel 7. junija 2026. Plača učiteljice v javni šoli je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dostopna vsakomur, ki zanjo zaprosi.

Podlaga za tajnost je 38. člen zakona o delovnih razmerjih, po katerem delavec tretjim osebam ne sme izdati poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec. Zakon o poslovni skrivnosti za poslovno skrivnost šteje nerazkrite poslovne informacije, ki niso splošno znane, imajo tržno vrednost in jih imetnik razumno varuje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 30. marca 2021 v odzivu na pobudo, oddano na vladnem portalu Predlagam vladi, zapisalo: „Upoštevaje navedeno lahko delodajalec v zasebnem sektorju konkretno plačo posameznega delavca določi za poslovno skrivnost.“ Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je 25. avgusta na svoji spletni strani pojasnila, da direktiva v zasebnem sektorju ni neposredno zavezujoča in da je treba počakati na nacionalni predpis.

Ministrstvo je v odzivu iz leta 2021 dodalo: „Zato delavec višino svoje plače in dejanska izplačila lahko razkrije z namenom, da se preveri višina izplačila in da se morebiti sprožijo tudi potrebni sodni postopki.“ Matija Drmota iz pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je februarja 2020 v svetovalni rubriki sindikata opozoril, da imajo vsi delavci pravico prostega dostopa do splošnih aktov delodajalca, med njimi do sistemizacije delovnih mest in pravilnikov, ki določajo višino osnovnih plač in dodatkov. Po njegovi razlagi lahko delavec tako izve osnovno plačo za posamezno delovno mesto, konkretna plača sodelavca pa lahko ostane poslovna skrivnost.

V javnem sektorju je pravilo obratno: zakon o dostopu do informacij javnega značaja v tretjem odstavku 6. člena določa, da se dostop dovoli do podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Informacijski pooblaščenec je v mnenju o osebnih podatkih javnih uslužbencev, objavljenem na svoji spletni strani, zapisal: „Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu.“ Povprečja so javna v obeh sektorjih: statistični urad je za julij objavil povprečno bruto plačo 3.085,80 evra v javnem in 2.529,39 evra v zasebnem sektorju, kjer je delalo 682.665 ljudi.

Tretji režim velja za gospodarske družbe pod prevladujočim vplivom države, občin in drugih oseb javnega prava. Po dvanajstem odstavku 10.a člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja morajo te družbe na svoji spletni strani za člane poslovodnih organov, organov upravljanja in nadzornih organov objaviti osebno ime, dogovorjeno višino mesečnih prejemkov, dogovorjeno višino odpravnine in skupno višino neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Za druge zaposlene zakon takšne obveznosti ne določa. Informacijski pooblaščenec v odgovorih na pogosta vprašanja na svoji spletni strani pojasnjuje, da so pri teh družbah informacije javnega značaja le tiste, ki jih zakon izrecno opredeli.

Združenje delodajalcev Slovenije v stališču o direktivi, ki ga je 18. avgusta 2025 objavilo na svoji spletni strani, prepovedi pogodbenih pogojev o razkrivanju plače ne omenja. V njem je zapisalo: „Združenje delodajalcev vztraja, da mora biti implementacija direktive izvedena zgolj v minimalnih okvirih, ki jih direktiva določa, brez uvajanja dodatnih, strožjih obveznosti, ki bi presegale dogovorjeno evropsko raven (t. i. gold-plating).“ Po lastnih navedbah si združenje v evropski krovni organizaciji BusinessEurope prizadeva za odlog uveljavitve direktive.

Ekonomista Zoë Cullen in Bobak Pakzad-Hurson sta maja 2023 v reviji Econometrica objavila analizo zakonov ameriških zveznih držav, ki delavcem v zasebnem sektorju varujejo pravico, da se s sodelavci pogovarjajo o plačah. Po uveljavitvi teh zakonov so plače padle za približno dva odstotka. Avtorja učinek pojasnjujeta s pogajalskim položajem: delodajalec lahko posamezniku verodostojno odreče visoko plačo, ker bi takšna plača sprožila draga ponovna pogajanja z drugimi zaposlenimi. Učinek je bil najmanjši tam, kjer imajo delavci malo individualne pogajalske moči, denimo pri kolektivnih pogodbah.

Evropski zakonodajalec je v uvodnih izjavah direktive zapisal, da zaradi splošne nepreglednosti plačil diskriminacija pri plačilu na podlagi spola lahko ostane neodkrita ali jo je težko dokazati. Morten Bennedsen, Elena Simintzi, Margarita Tsoutsoura in Daniel Wolfenzon so leta 2022 v reviji Journal of Finance pokazali, da je danski zakon iz leta 2006, ki podjetjem nalaga pripravo statistik plač po spolu, plačno vrzel med moškimi in ženskami zmanjšal za dve odstotni točki oziroma 13 odstotkov glede na raven pred uveljavitvijo. Vrzel se je zožila predvsem zaradi počasnejše rasti plač moških. Dobičkonosnost podjetij se ni spremenila, po oceni avtorjev verjetno zato, ker je upadla tudi produktivnost.

Ekonomsko-socialni svet je strokovni odbor za pripravo predloga zakona o preglednosti plačil ustanovil 13. februarja 2026. Na seji sveta 17. julija, prvi v mandatu nove vlade, so ministrstva predstavila okvirne časovne načrte za pripravo zakonov, v objavljenem povzetku seje pa zakon o preglednosti plačil ni omenjen. Zakona, s katerim bi direktivo prenesla v svoj pravni red, Slovenija do danes ni sprejela.