Japonska referenca za slovenski dolg pri 1,994 odstotka

Donosnost japonske desetletne državne obveznice je 2. septembra znašala 3,006 odstotka, prvič nad tremi odstotki po letu 1996, kažejo podatki japonskega ministrstva za finance. Dan prej je bila donosnost pri 2,987 odstotka, 3. septembra pa pri 2,966 odstotka. Kot poroča Reuters, je desetletni donos mejo treh odstotkov med trgovanjem dosegel že 1. septembra.

Japonska je največja tuja imetnica ameriškega državnega dolga. Ob koncu leta 2025 je imela za 1.185,5 milijarde dolarjev ameriških državnih vrednostnih papirjev, kaže tabela glavnih tujih imetnikov ameriškega finančnega ministrstva. Vrednost japonskih naložb v dolgoročnih ameriških državnih obveznicah se je letos zmanjšala, s 1.087,6 milijarde dolarjev februarja na 1.046,2 milijarde junija. Podatki so izraženi po tržni vrednosti, del zmanjšanja pa izhaja iz nižjih cen obveznic in ne iz prodaje.

Reuters navaja, da so se avstralski desetletni donosi zvišali najostreje v petih mesecih, del tega zvišanja pa trgovci pripisujejo pričakovanju, da bo ob višjih domačih donosih manj japonskih kupcev tujega dolga. Donosnost nemške desetletne državne obveznice, reference za evrsko območje, se je 1. septembra povzpela na 3,34 odstotka in dosegla najvišjo raven po letu 2011, donosnost ameriške desetletne pa se je v tokijskem trgovanju zvišala na 4,786 odstotka.

Banka Slovenije je v majskem Poročilu o finančni stabilnosti zapisala, da sta se vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer in obrestna občutljivost bank lani povečali, k temu pa je prispevalo povečevanje obsega fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil. Obrok že sklenjenega posojila s fiksno obrestno mero se ne spremeni, cena novega pa se oblikuje na dolgoročnih evrskih obrestnih merah in ne na ključnih obrestnih merah Evropske centralne banke.

Slovenija se od avgusta 2024 zadolžuje tudi v jenih. Prva izdaja samurajskih obveznic je obsegala 50 milijard jenov, s triletnim kuponom 0,75 odstotka in petletnim 0,89 odstotka. Novembra 2025 je sledila izdaja 31 milijard jenov s triletnim kuponom 1,24 odstotka, s katero je Slovenija postala prva država iz srednje in vzhodne Evrope s samurajsko obveznico v tistem letu. Obe izdaji je ministrstvo za finance v celoti pretvorilo v evre z valutno zamenjavo. Tečaj jena zato ne vpliva na strošek obstoječega dolga.

Po Reutersovem poročanju je razprodajo obveznic sprožilo več sočasnih dejavnikov, med njimi inflacija, ki jo poganjajo cene energije, rekordne proračunske zahteve japonskih ministrstev za prihodnje fiskalno leto in obsežno izdajanje dolga za financiranje naložb v umetno inteligenco. Ameriški dolg je po istem poročanju presegel 40 bilijonov dolarjev. Japonska vlada je v proračunu za fiskalno leto 2026 za izračun stroškov servisiranja dolga predpostavila triodstotno dolgoročno obrestno mero.

Ministrstvo za finance je ob izdaji novembra 2025 sporočilo, da namerava obveznice v jenih izdajati redno, po možnosti vsako leto. Triletni japonski donos, referenca za ceno naslednje izdaje, je 3. septembra znašal 1,994 odstotka.