Vsi slovenski jedrski in sevalni objekti so lani obratovali varno in brez izrednih dogodkov, hkrati pa se nadaljuje priprava projekta drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2), izhaja iz poročila Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji. Dokument ob pregledu stanja kot enega ključnih izzivov pri pripravi največjega energetskega projekta v državi izpostavlja pomanjkanje strokovnega kadra.
Nuklearna elektrarna Krško je lani obratovala varno in brez izrednih zaustavitev. Redni remont je potekal med 28. septembrom in 28. oktobrom. Brez posebnosti sta delovala tudi raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, medtem ko je ARAO nadaljevala gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Rudnik urana Žirovski vrh je od oktobra lani v fazi redne likvidacije.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor poteka priprava državnega prostorskega načrta za JEK2, vladna delovna skupina pa usklajuje prostorsko umeščanje elektrarne, pripravo finančnega modela, izbor tehnologije ter presojo vplivov na regijo. Vlada je sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta sprejela februarja letos.
Po trenutnih načrtih naj bi bila končna investicijska odločitev sprejeta do leta 2028. Predvidena je gradnja nove jedrske enote zahodno od obstoječe elektrarne v Krškem z reaktorjem moči med 1.000 in 1.650 megavati, ki bi lahko letno proizvedel od 8.000 do 13.200 gigavatnih ur električne energije.
Poročilo kot enega pomembnejših izzivov pri pripravi projekta izpostavlja pomanjkanje ustreznih strokovnjakov. Kadrovske vrzeli zaznava pri Upravi za jedrsko varnost, drugih državnih organih, investitorju in strokovnih organizacijah.
Pomanjkanje specializiranega kadra lahko vpliva na pripravo dokumentacije, izvajanje regulatornih postopkov in nadzor nad projektom, zato ga poročilo uvršča med ključna tveganja za nadaljnjo pripravo JEK2.
Poročilo sicer potrjuje, da je bilo stanje jedrske in sevalne varnosti v Sloveniji tudi lani stabilno. Ob tem pa opozarja, da bo uspešnost priprave največjega energetskega projekta v državi v prihodnjih letih vse bolj odvisna od razpoložljivosti strokovnega kadra ter pravočasnega izvajanja načrtovanih postopkov.
