Državni zbor je danes sprejel interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki od 1. oktobra prinaša začasni dodatek 300 evrov bruto mesečno za zaposlene, ki neposredno izvajajo storitve, in 150 evrov za druge zaposlene pri izvajalcih.
Zakon hkrati izenačuje plačila stanovalcev domov za starejše z uporabniki dolgotrajne oskrbe in uvaja poračun v obliki dobropisa za tiste, ki so doslej plačevali več. Večina ukrepov bo veljala do konca leta 2027, temeljni obseg priznanih pravic pa ostaja nespremenjen.
Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je poudarila, da gre za premišljene, časovno omejene in ciljno usmerjene rešitve, ki izhajajo iz težav, zaznanih v praksi. Zakon poleg dodatka odpravlja nekatere administrativne obveznosti, razbremenjuje vstopne točke na centrih za socialno delo in do konca leta 2027 podaljšuje prehodni način financiranja storitev. Dodatek se financira iz obstoječega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki znaša en odstotek, ne pa iz proračuna.
Zakon je bil sprejet brez glasu proti na odboru, a ne brez pripomb. Del opozicije je nasprotoval členu, ki izvajalcem ob pomanjkanju kadra omogoča pogodbeno sodelovanje s samostojnimi podjetniki, saj v tem vidi tveganje za prekarno delo.
Združenje mestnih občin je opozorilo, da bi dodatek lahko povzročil neenako vrednotenje primerljivega dela in kadrovske težave pri pomoči na domu. K opozorilom se pridružuje tudi javnofinančni vidik, saj je ZZZS že marca posvaril, da bi letošnji načrt za dolgotrajno oskrbo lahko presegli za okoli 120 milijonov evrov, na tveganje pri tem sistemu pa je opozoril tudi Fiskalni svet.
