Japonski jen se je v petek gibal okoli 159 jenov za dolar, potem ko je konec julija koordinirana intervencija ZDA in Japonske tečaj s 163,97 v nekaj dneh potisnila na 155,22. V dveh tednih je jen izgubil približno polovico takratne pridobitve in se približal psihološki meji 160 jenov za dolar.
Glavni razlog je razlika v donosnosti državnih obveznic. Desetletna ameriška obveznica prinaša 4,686 odstotka, primerljiva japonska pa 2,846 odstotka, kar investitorje spodbuja k izposojanju v jenih in nalaganju v donosnejše ameriško premoženje, znano kot carry trade. „Intervencija je uplašila trge, a ni ustavila zakonitosti financ, po katerih kapital teče tja, kjer so donosi največji,” je za CNBC dejal Jesper Koll iz družbe Monex Group.
Pozornost trgov je zdaj usmerjena na sejo Banke Japonske, predvideno za 18. september. Del analitikov pričakuje, da bi dvig obrestnih mer lahko dolgoročneje stabiliziral jen. Nekdanji vodilni japonski valutni uradnik Mitsuhiro Furusawa je ocenil, da bi Tokio in Washington lahko znova posegla po intervenciji ne glede na raven tečaja. Julijska intervencija je bila prva skupna akcija ZDA in Japonske za podporo jenu od leta 1998.
