V prvih petih mesecih leta 2026 je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo že 12 oseb. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ob sanaciji škode po nedavnih neurjih opozarjata, da so prav dela po ujmah med najnevarnejšimi in da večine smrtnih žrtev ne bi bilo, če bi delavci uporabljali varnostni pas in zaščitno opremo.
V letu 2025 je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 21 ljudi, leto prej 15, leta 2023 pa 26. V zadnjih 45 letih je v teh dejavnostih skupaj umrlo 1.862 ljudi. Letošnjih 12 smrtnih žrtev v petih mesecih je med višjimi vrednostmi za to obdobje: šest jih je umrlo pri delu v gozdu, tri v prometnih nesrečah s traktorji, ena pri delovni nezgodi s traktorjem, ena pri vožnji viličarja in ena pri padcu v hlevu.
“Na kmetijah in v gozdovih ne izgubljamo številk, ampak ljudi. Vsaka smrtna nesreča pomeni prazno mesto za družinsko mizo in veliko bolečino za najbližje. En pripet varnostni pas, ena zaščitna čelada ali ena premišljena odločitev lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo,” je poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek.
Traktorji ostajajo najpogostejši vzrok najtežjih nesreč. V letu 2025 je bilo evidentiranih 73 delovnih nezgod s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji, pri čemer je bilo 20 oseb težje poškodovanih in osem jih je umrlo. Analize kažejo, da bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov preživelo, če bi imeli pripet varnostni pas. V številnih primerih so bili traktorji celo opremljeni s pasom, a ga vozniki niso uporabljali.
Marjan Dolenšek, specialist za kmetijsko tehniko z Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, opozarja: “Ko opustimo misel ‘meni se ne more zgoditi’, naredimo najpomembnejši korak. Pri vožnji s traktorjem se zavedamo, da varnostni pas ni okras. En sam klik lahko reši življenje, a najprej mora klikniti v glavi.”
Okrog 60 odstotkov oziroma približno 70.000 registriranih traktorjev v Sloveniji nima nameščenih varnostnih pasov. Naknadna vgradnja je možna in stane med 50 in 210 evri z DDV. Strokovnjaki že leta pozivajo k obvezni vgradnji pasov v stare traktorje, zakonodaja tega še ne predpisuje.
Po letošnjih neurjih, ki so prizadela številna območja, se lastniki gozdov lotevajo sanacije škode. Roman Črnič iz Zavoda za gozdove je opozoril, da dela v poškodovanem gozdu sodijo med najnevarnejša: “Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo.” Analize za obdobje 2000-2025 kažejo, da 66 odstotkov umrlih pri delu v gozdu ni uporabljalo osebne varovalne opreme, 76 odstotkov pa ni opravilo ustreznega usposabljanja.
Preberite več:
Od 1. januarja 2026 je simulator prevračanja obvezni del usposabljanja za vozniško dovoljenje kategorije F. Na praktičen način pokaže, kako varnostni pas ob prevračanju zadrži voznika na sedežu.
