Kilogram kruha je v slovenskih trgovinah lani v povprečju stal 3,84 evra, kilogram pšenične moke pa 0,80 evra, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Moka je cenejša kot leta 2022, ko je kilogram stal 0,92 evra. Kruh se je od takrat podražil z 2,87 evra za dobro tretjino.
Leta 2019 je kilogram kruha stal 2,27 evra in kilogram moke 0,66 evra. Do lani se je kruh podražil za 69 odstotkov in moka za 21 odstotkov, razlika znaša 48 odstotnih točk, kaže izračun Lider.si iz povprečnih letnih drobnoprodajnih cen statističnega urada. Testenine so pri 3,25 evra za kilogram pod ravnjo iz leta 2023, ko so stale 3,34 evra.
Kruh je bil julija za 0,7 odstotka cenejši kot pred enim letom, testenine za 2,1 odstotka, žita pa za štiri odstotke. Celotna skupina hrane in brezalkoholnih pijač se je pocenila za 0,4 odstotka, skupna inflacija pa je znašala 2,9 odstotka.
Analitska hiša Oxford Economics za tretje četrtletje napoveduje ceno pšenice pri 6,92 dolarja za bušel, približno 27 kilogramov zrnja, kar je 36 odstotkov več kot pred enim letom. Svetovne cene hrane naj bi se po oceni te hiše letos zvišale za 11,8 odstotka in prihodnje leto za 4,8 odstotka. Višji ekonomist pri Oxford Economics Tomas Dvorak je za Euronews Business povedal, da se pri svežem sadju in zelenjavi učinek pokaže v dveh do treh mesecih, pri predelanih živilih pa vrh prenosa pričakujejo čez šest do devet mesecev. Po tej oceni bi bil pritisk na cene kruha in testenin najmočnejši med februarjem in majem 2027.
| Cene v žitni verigi, Slovenija | |||
| Izdelek | 2019 | 2025 | Julij 2026, medletno |
| Povprečna drobnoprodajna cena, EUR za kilogram | |||
| Kruh, bel, polbel in črn | 2,27 | 3,84 | -0,7 % |
| Moka, pšenična | 0,66 | 0,80 | -1,3 % |
| Testenine | 2,34 | 3,25 | -2,1 % |
| Za primerjavo, medletna sprememba julija 2026 | |||
| Žita | – | – | -4,0 % |
| Hrana in brezalkoholne pijače | – | – | -0,4 % |
| Vse življenjske potrebščine | – | – | +2,9 % |
| Lider.si | Vir: SURS, tabeli 0411005S in 0400608S. Zelena barva pomeni nižjo ceno za kupca. | |||
Stopnja samooskrbe z žiti je lani padla za sedem odstotnih točk na 74 odstotkov, je 10. junija objavil statistični urad. Prebivalcu Slovenije je bilo za prehrano na voljo 113 kilogramov žit. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile junija za 6,9 odstotka nižje kot leto prej, maja za 4,9 odstotka, aprila pa za 3,4 odstotka.
Bruseljsko združenje trgovcev z žiti in oljnicami Coceral je julija v izredni posodobitvi napoved letošnjega pridelka žit v Evropski uniji in Združenem kraljestvu znižalo z 295,5 na 286,6 milijona ton. Lanska žetev je dosegla 310 milijonov ton. Nemško združenje kmetov je po poročanju agencije AFP napovedalo pridelek 41,9 milijona ton, sedem odstotkov manj kot lani. Vročina, ki je poškodovala posevke, je po podatkih Inštituta Roberta Kocha v Nemčiji letos terjala okoli 14.000 smrti, povezanih s toploto, od tega 9.600 v enem tednu konec junija.
Jed Cartledge, ekonomist za kmetijske surovine pri Oxford Economics, je za Euronews Business ocenil, da bi bil cenovni šok lahko hujši od napovedanega, ker celoten učinek napadov na črnomorska pristanišča še ni viden, močan El Niño pa ogroža pridelke tudi zunaj Evrope. Cene kruha so v prejšnjem valu sledile žitom z zamikom približno enega leta. Kilogram kruha je leta 2020 stal 2,42 evra, leta 2022, ko so cene žit poskočile, 2,87 evra, leta 2023 pa 3,30 evra.
Delež kruha in pekovskih izdelkov v košarici, po kateri se meri inflacija, znaša 2,1 odstotka, delež žit in izdelkov iz žit pa tri odstotke. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je za julij objavila, da je bil skupni indeks cen hrane za odstotek višji kot pred enim letom. Cene žit so bile višje za 6,9 odstotka, cene rastlinskih olj pa za 17,3 odstotka.
