Delnice Gazproma so v četrtek padle na 83,98 rublja in prvič prebile dno iz oktobra 2008, v petek pa zdrsnile na 79,85 rublja. Kitajska ruskemu plinskemu monopolistu za tisoč kubičnih metrov ponuja okoli 50 dolarjev, druge tuje stranke letos plačujejo v povprečju 420,2 dolarja.
Tržna vrednost družbe znaša dobra dva bilijona rubljev oziroma 25,7 milijarde dolarjev, kar je manj kot tretjina njenega dolga.
Leta 2025 je Gazprom v Evropo poslal 18 milijard kubičnih metrov plina, 44 odstotkov manj kot leto prej in najmanj od zgodnjih sedemdesetih let, kažejo izračuni agencije Reuters na podlagi podatkov združenja Entsog. Po zaprtju ukrajinskega tranzita 1. januarja 2025 je ostala ena sama pot, podmorski plinovod TurkStream.
Kitajska letos za tisoč kubičnih metrov plačuje 258,8 dolarja, kažejo napovedi ruskega ministrstva za gospodarski razvoj. Za prihodnje leto je predvidena kitajska cena 223,9 dolarja.
Pri načrtovanem plinovodu Moč Sibirije 2 je Peking postavil ceno okoli 50 dolarjev za tisoč kubičnih metrov, kolikor znaša ruska subvencionirana domača tarifa, je 13. julija poročal Wall Street Journal. Med 42 sporazumi, podpisanimi ob obisku Vladimirja Putina v Pekingu maja, plinovoda ni bilo, kitajski predstavniki pa so ruski delegaciji predlagali, naj vprašanja ne odpira, dokler se pogoji ne spremenijo.
Aleksander Gabujev, direktor Carnegiejevega centra za Rusijo in Evrazijo, je za Wall Street Journal ocenil, da Peking čaka na nadaljnje slabšanje ruskega položaja in računa na sklenitev posla po zase ugodnih pogojih. Jörg Wuttke iz svetovalne družbe DGA Group je za isti časnik opozoril, da ima Kitajska dostop do obilnih svetovnih zalog plina in pričakuje vrh uvoznega povpraševanja sredi tridesetih let.
Gazprom je za leto 2025 izkazal čisti dobiček 1,31 bilijona rubljev, uprava pa je delničarjem predlagala, naj dividende ne izplačajo. Skupščina je odločala 26. junija. Banka PSB je ocenila, da bo družba s skupnim dolgom 6,7 bilijona rubljev in razmerjem med neto dolgom in dobičkom EBITDA na ravni 2,07 likvidnost usmerila v odplačevanje dolga. Brez dividende ostajajo delničarji četrto leto zapored.
Indeks MOEX je v petek izgubil 3,16 odstotka in končal pri 1.958,43 točke, indeks RTS pa 3,26 odstotka pri 786,94 točke, poroča agencija TASS. Padec traja 19 tednov in je najdaljša neprekinjena serija doslej. Andrej Smirnov iz družbe BCS World of Investment je za TASS poudaril, da je trg od začetka leta izgubil več kot četrtino vrednosti. Igor Dodonov iz družbe Finam je junija za Moscow Times pojasnil, da vlagatelje bremeni odločitev ruske centralne banke, ki je ključno obrestno mero znižala le za 25 bazičnih točk.
Arbitražno sodišče Mednarodne trgovinske zbornice je decembra 2025 razsodilo, da je Gazprom Export kršil dolgoročno pogodbo z Geoplinom, in mu naložilo plačilo 185,2 milijona evrov odškodnine z obrestmi in stroški postopka. Petrol, lastnik Geoplina, je ob objavi na spletni strani Ljubljanske borze navedel, da izvršljivost razsodbe ostaja negotova. Avstrijski OMV je leta 2024 v podobnem postopku iztožil 230 milijonov evrov. Geoplin je pogodbo z Gazpromom odpovedal konec leta 2022 in ruski plin nadomestil z alžirskim iz pogodbe s Sonatrachom.
Ruska država nadzoruje več kot polovico kapitala, 38,37 odstotka neposredno, 10,97 odstotka prek Rosneftegaza in 0,89 odstotka prek Rosgazifikacije. Družba je lani poslovala z dobičkom, Turčija pa od nje letno prevzame okoli 20 milijard kubičnih metrov plina. Vjačeslav Kulagin z Ruske akademije znanosti je za Moscow Times dejal, da bi viri Gazproma dolgoročno omogočali izvoz več kot 500 milijard kubičnih metrov na leto, če bi obstajalo povpraševanje in če bi bilo to ekonomsko upravičeno.
V prvem polletju letos je Gazprom po TurkStreamu v Evropo poslal 8,74 milijarde kubičnih metrov plina, pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V letih 2018 in 2019 je v Evropo poslal med 170 in 180 milijardami kubičnih metrov na leto.
