Kitajski delež svetovnega izvoza baterij, električnih in priključnih hibridnih vozil, fotovoltaike, inverterjev, vetrnic in toplotnih črpalk je do leta 2024 dosegel 21,4 odstotka, vzroka za tak prodor pa po ekonometrični analizi Jožeta P. Damijana ni v podcenjenem juanu. Redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je ugotovitve predstavil v komentarju, ki je izvorno izšel v Dnevniku, objavil pa ga je tudi na svojem blogu damijan.org. Raziskava je po njegovem zapisu prvič skupaj preverila šest najpogostejših razlag kitajskega izvoznega uspeha, vpliva tečaja, produktivnosti, investicij, raziskav in razvoja, domače absorpcije ter tehnološke nadgradnje. Model zajema 61 največjih izvoznic industrijskih izdelkov med letoma 2000 in 2024. Same študije v javnih zbirkah znanstvenih objav ni najti, rezultati pa so doslej dostopni prek njegovega komentarja.
Za celoten kitajski industrijski izvoz analiza kaže, da depreciacija tečaja nekoliko izboljša cenovno konkurenčnost, visoke investicije pa z zamikom povečajo proizvodne in izvozne zmogljivosti. Podpore za trditev, da kitajski izvozni delež raste zaradi prešibke domače absorpcije, Damijan ni našel. Povezava je po njegovih izračunih pozitivna, ker velik domači trg podjetjem omogoča ekonomije obsega in razvoj dobaviteljskih verig, oboje pa je podlaga za poznejši prodor na tuje trge.
Drugi kitajski šok je po njegovi razlagi sektorsko ožji in tehnološko zahtevnejši od prvega. Prvi je po vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo slonel na poceni delovni sili, množični proizvodnji standardiziranih izdelkov in vključevanju v zahodne dobavne verige. Vrednost kitajskega izvoza baterij, vozil in opreme za elektrifikacijo se je med letoma 2020 in 2024 podvojila. V širši opredelitvi drugi šok zajema tudi industrijske robote in polprevodnike, pri opremi za njihovo proizvodnjo pa Kitajska po njegovih podatkih še vedno zaostaja za Japonsko in Združenimi državami.
Damijan prodor pripisuje petnajstletni razvojni in industrijski strategiji. Program Made in China 2025 je strateškim panogam zagotovil subvencije, davčne olajšave, poceni kredite državnih bank, javna naročila, tehnološke standarde, poceni zemljišča in energijo ter spodbude domačemu povpraševanju. Evropa po njegovi oceni teh panog ni izgubila zaradi kitajskega goljufanja. Izgubila jih je, ker jih sama ni razvila. Evropska komisija je po njegovem zapisu z zelenim prehodom in regulacijo ustvarila hitro rastoč trg za elektrifikacijo, podprla pa ga ni s primerljivo razvojno, finančno, energetsko in tehnološko politiko. „Drugi kitajski šok je zato v enaki meri Made in Europe kot Made in China,” je zapisal v komentarju za Dnevnik.
Nemški proizvajalci so po njegovem opisu leta 2023 poslovali z rekordnimi dobički, z razvojem cenovno dostopnih električnih vozil, baterij in programske opreme pa so odlašali. Nemčija je z zaprtjem jedrskih elektrarn, izgubo poceni ruskega plina in podinvestiranjem v digitalizacijo sama spodkopala temelje industrijske konkurenčnosti, ocenjuje Damijan. Carine lahko po njegovem mnenju evropske proizvajalce zaščitijo za nekaj let, manjkajočih baterijskih verig, poceni energije in ekonomij obsega pa ne nadomestijo.
Nasprotno razlago, ki jo Damijan navaja v uvodu komentarja, zastopata Sander Tordoir, glavni ekonomist britanskega inštituta Centre for European Reform, in Brad Setser, višji sodelavec ameriške organizacije Council on Foreign Relations ter nekdanji uradnik ameriškega finančnega ministrstva. V dokumentu „China shock 2.0: The cost of Germany’s complacency” z 20. maja 2026 naštevata tri gonilnike drugega šoka, visoko varčevanje in šibko domače povpraševanje, industrijsko politiko ter podcenjen tečaj. Avtorja navajata oceno Mednarodnega denarnega sklada, po kateri kitajske industrijske subvencije dosegajo 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma približno 800 milijard dolarjev na leto, juan pa je podcenjen za 16 odstotkov. Sama ocenjujeta, da dejanska podcenjenost dosega približno 30 odstotkov. Nemški izvoz na Kitajsko se je glede na bruto domači proizvod od leta 2021 zmanjšal za več kot 40 odstotkov, po njunem izračunu pa je s tem povezanih več kot 400.000 izgubljenih delovnih mest.
Dokončne izravnalne dajatve na uvoz kitajskih akumulatorskih električnih vozil ureja Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2754, objavljena v Uradnem listu Evropske unije 29. oktobra 2024. Dajatve znašajo od 7,8 do 35,3 odstotka, uporabljajo pa se od 30. oktobra 2024. Veljajo le za akumulatorska električna vozila, uvoz hibridnih vozil iz Kitajske v Evropo pa se je po podatkih, ki jih navajata Tordoir in Setser, povečal za 155 odstotkov.
