Slovenski kmetje se soočajo z neugodno kombinacijo. Cene, ki jih za svoje pridelke prejmejo, so bile julija medletno nižje za 8,2 odstotka, skupna vrednost odkupa pa je upadla za 14,9 odstotka.
Hkrati so vhodni stroški ostali višji kot pred letom, in sicer za 4,7 odstotka, kažejo začasni podatki statističnega urada. Nižji prihodki ob še vedno višjih stroških pomenijo pritisk na marže pridelovalcev, najbolj pa v živinoreji.
Padec odkupnih cen je najbolj zaznamoval živinorejo. Cene živali in živalskih proizvodov so bile medletno nižje za 12,4 odstotka, pri čemer so se živalski proizvodi, med njimi mleko, pocenili za več kot petino. Med živalmi za zakol so najbolj upadle cene prašičev, in sicer za petino, medtem ko je bil upad pri govedu 1,9-odstoten.
| CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV, JULIJ 2026 (medletno) | |
|---|---|
| Skupina | Sprememba |
| Kmetijstvo skupaj | −8,2 % |
| Živali in živalski proizvodi | −12,4 % |
| Rastlinski pridelki | −2,2 % |
| Žita | −3,7 % |
| Krompir | +9,6 % |
| Vino | +2,2 % |
Vir: SURS (2026). Začasni podatki.
Rastlinski pridelki so se v povprečju pocenili za 2,2 odstotka, saj so bile nižje cene zelenjadnic in žit. Izjemi sta bila krompir, ki se je podražil za 9,6 odstotka, in vino z 2,2-odstotno rastjo cene. Skupna vrednost odkupa se je najbolj znižala pri žitih in mleku.
Na drugi strani kmetje za pridelavo še vedno plačujejo več kot pred letom. Vhodni stroški v kmetijstvu so bili medletno višji za 4,7 odstotka, najbolj pri gnojilih, ki so se podražila za 26,3 odstotka, ter energiji in mazivih, kjer je bila rast 12,4-odstotna.
| VHODNI STROŠKI V KMETIJSTVU, JULIJ 2026 (medletno) | |
|---|---|
| Skupina | Sprememba |
| Inputi skupaj | +4,7 % |
| Gnojila | +26,3 % |
| Energija in maziva | +12,4 % |
| Krmila | −4,9 % |
Vir: SURS (2026). Začasni podatki.
Pritisk se sicer počasi umirja. V primerjavi z junijem so bili vhodni stroški v povprečju za 0,2 odstotka nižji, k čemur je največ prispeval 2,1-odstotni padec cen energije in maziv. Medletno so se pocenila tudi krmila, in sicer za 4,9 odstotka, kar je ugodno predvsem za rejce.
Kombinacija nižjih odkupnih cen in višjih vhodnih stroškov zmanjšuje dohodke pridelovalcev, zlasti rejcev prašičev in proizvajalcev mleka.
Za potrošnike nižje cene pri pridelovalcih ne pomenijo nujno cenejše hrane na policah. Spremembe cen se v maloprodajo prenašajo z zamikom, UMAR pa proti koncu leta celo pričakuje ponovno rast cen hrane.
