Industrija brez gradbeništva ustvari 24,8 odstotka slovenske bruto dodane vrednosti, največ med šestimi gospodarstvi regije in več kot dvakrat toliko kot v Črni gori. Trgovina s prometom in gostinstvom je največja dejavnost v štirih od šestih držav, v Sloveniji in Srbiji pa je največja industrija.
Analizo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi Eurostatove statistike nacionalnih računov. Uporabljeni so podatki o bruto dodani vrednosti v tekočih cenah za leto 2025 iz zbirke nama_10_a10, ki jo je Eurostat posodobil 7. septembra 2026. Vseh šest držav poroča po enotni metodologiji ESA 2010 in po klasifikaciji NACE Rev. 2.
| Struktura bruto dodane vrednosti v letu 2025, deleži | |||
| Država | Industrija brez gradbeništva | Predelovalne dejavnosti | Trgovina, promet, gostinstvo |
| Hrvaška | 14,9 % | 12,3 % | 24,4 % |
| Srbija | 20,7 % | 14,6 % | 17,8 % |
| Slovenija | 24,8 % | 21,1 % | 19,8 % |
| Bosna in Hercegovina | 20,0 % | 14,4 % | 25,3 % |
| Severna Makedonija | 20,2 % | 16,5 % | 20,7 % |
| Črna gora | 9,6 % | 4,6 % | 33,2 % |
 Vir: Eurostat, nama_10_a10, tekoče cene. Analiza CompanyWall za Lider.si | |||
Razlike med državami so največje pri predelovalnih dejavnostih. Delež se giblje od 21,1 odstotka v Sloveniji do 4,6 odstotka v Črni gori, razpon pa je večji kot pri kateri koli drugi dejavnosti.
Informacijske in komunikacijske dejavnosti v Srbiji ustvarijo 10,2 odstotka bruto dodane vrednosti, v Sloveniji 4,6 odstotka. V absolutnem znesku je srbski sektor več kot dvainpolkrat večji od slovenskega in največji v regiji.
| Bruto dodana vrednost v letu 2025, v milijonih evrov | |||
| Država | Skupaj | Predelovalne dejavnosti | Informacije in komunikacije |
| Hrvaška | 76.901 | 9.431 | 4.230 |
| Srbija | 75.666 | 11.041 | 7.721 |
| Slovenija | 63.133 | 13.320 | 2.893 |
| Bosna in Hercegovina | 24.169 | 3.478 | 1.360 |
| Severna Makedonija | 14.750 | 2.428 | 879 |
| Črna gora | 6.373 | 293 | 323 |
| Vir: Eurostat, nama_10_a10, tekoče cene. Analiza CompanyWall za Lider.si | |||
Nacionalni računi pripisujejo dodano vrednost državi, v kateri ima podjetje sedež, in ne državi, v kateri poteka proizvodnja. Regionalne skupine s sedežem v eni državi in obrati v drugih del vrednosti knjižijo čez mejo. Kategorija trgovine v tej klasifikaciji zajema tudi promet in gostinstvo. Deleži v turističnih gospodarstvih so zato višji iz razlogov, ki s trgovino nimajo zveze.
Predelovalne dejavnosti so v Sloveniji leta 2025 ustvarile 13.320 milijonov evrov bruto dodane vrednosti, v Srbiji 11.041 milijonov in na Hrvaškem 9.431 milijonov evrov. Slovensko gospodarstvo je po skupni dodani vrednosti manjše od srbskega in hrvaškega, njegova predelovalna industrija pa je v absolutnem znesku največja v regiji.
