Slovenske kmetijske organizacije opozarjajo, da občutna rast cen kmečke nafte dodatno povečuje stroške pridelave hrane in ogroža poslovanje številnih kmetijskih gospodarstev. Po njihovih podatkih se je cena kurilnega olja oziroma kmečke nafte med 25. januarjem in 21. julijem letos zvišala za približno 45 odstotkov, kar sovpada z obdobjem največjih sezonskih del na kmetijah.
Kmetijska zbornica Slovenije (KGZS) je skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije, Združenjem slovenske kmečke iniciative in Zvezo slovenske podeželske mladine vlado pozvala k sprejetju ukrepov za ublažitev rasti stroškov.
Višje cene goriva prihajajo v obdobju, ko se zaključuje žetev žit, potekata setev in priprava površin za jesenske posevke, pred vrati pa so spravilo koruze, krompirja, sadja in grozdja. Prav v tem času je poraba goriva na kmetijah največja.
Po navedbah kmetijskih organizacij številne kmetije pri vsakodnevnem delu porabijo več tisoč litrov goriva na leto, zato se podražitve neposredno odražajo v višjih stroških pridelave.
Po navedbah organizacij višji stroški goriva prihajajo v letu, ko so številne kmetije že utrpele škodo zaradi pozebe, neurij, toče in drugih vremenskih ekstremov. Ob tem opozarjajo, da odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov ostajajo nizke, zato številni pridelovalci vse težje pokrivajo stroške proizvodnje.
| Podražitev kmečke nafte | |
|---|---|
| Kazalnik | Podatek |
| Obdobje primerjave | 25. januar–21. julij 2026 |
| Podražitev kmečke nafte | 45 % |
| Najbolj prizadeto obdobje | Žetev in spravilo pridelkov |
| Poziv | Finančni ukrepi za pomoč kmetijam |
Vir: KGZS.
Na rast stroškov opozarjajo tudi čebelarji. Ti v času pašne sezone opravijo največ prevozov med različnimi lokacijami čebelnjakov, pri čemer večino poti opravijo z osebnimi vozili, za katera ne morejo uporabljati kmečke nafte.
Kmetijske organizacije opozarjajo, da nekatere države članice Evropske unije svojim kmetom že pomagajo z vračili dela stroškov goriva, nižjimi trošarinami ali drugimi davčnimi razbremenitvami. Zato od slovenske vlade pričakujejo podobne ukrepe za omilitev posledic podražitev energentov.
Po njihovem mnenju je stabilna pridelava hrane strateškega pomena, zato bi bilo treba pravočasno ukrepati, da bi ohranili konkurenčnost slovenskega kmetijstva in zmanjšali pritisk visokih vhodnih stroškov na pridelovalce hrane.
Medtem z ministrstva za kmetijstvo sporočajo, da se zavedajo naraščajočih stroškov, s katerimi se soočajo kmetijska gospodarstva, ter da skupaj s kmetijskimi organizacijami pripravljajo ukrepe za blažitev posledic dražjih goriv in gnojil. Poudarjajo, da bodo po objavi izvedbene uredbe Evropske unije pripravili nacionalne rešitve, ki naj bi bile kmetom na voljo v drugi polovici leta.
Evropska komisija je za Slovenijo v okviru kriznega paketa za kmetijski sektor predvidela približno 2,7 milijona evrov pomoči. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo po sprejetju evropskega pravnega okvira nacionalne postopke izvedli čim hitreje, pri oblikovanju ukrepov pa bodo sodelovali s predstavniki kmetijskega sektorja, da bi čim bolj omilili posledice višjih vhodnih stroškov in zagotovili stabilnejše pogoje za poslovanje kmetijskih gospodarstev.
