Komunalnih odpadkov več: Ločimo štiri petine vseh smeti

Slovenci ločeno zberejo skoraj štiri petine komunalnih odpadkov, največ med njimi je bioloških. V drugem četrtletju je bilo ločeno zbranih 79 odstotkov komunalnih odpadkov, enako kot pred letom dni, kažejo podatki statističnega urada. 

Največji delež med ločeno zbranimi so predstavljali biorazgradljivi odpadki, torej ostanki hrane in vrtni odpadki, ki jih je bilo približno četrtina.

Komunalnih odpadkov, torej tistih, ki nastanejo v gospodinjstvih, je bilo v tem obdobju 257.000 ton, kar je 5 odstotkov več kot lani. Poleg biološke frakcije so med ločeno zbranimi izstopali še papir in karton z 21 odstotki ter mešana in sestavljena embalaža s 15 odstotki. Nekaj več kot petino vseh komunalnih odpadkov so predstavljali mešani komunalni odpadki, torej tisti, ki končajo v sivem zabojniku in jih ni mogoče reciklirati, njihova količina pa je narasla za 8 odstotkov.

Kovin več, papirja manj

Med posameznimi vrstami odpadkov sta izstopala dva nasprotna trenda. Najbolj, za skoraj 59 odstotkov, se je povečala količina zbranih kovinskih odpadkov. Edini upad pa so zabeležili pri papirju in kartonu, katerih je bilo za 13 odstotkov manj. Z razmahom digitalnih medijev in spletnega branja se porablja vse manj papirja, hkrati pa se spreminja tudi embalaža.

Vir: SURS

Če pogledamo vse zbrane odpadke skupaj, ne le komunalnih, jih je bilo 2,3 milijona ton, kar je odstotek manj kot lani. Velika večina, kar 78 odstotkov, so bili gradbeni odpadki, katerih količina je ostala nespremenjena. 

Med načini ravnanja z odpadki se je za 3 odstotke povečala količina odpadkov, namenjenih recikliranju, in za 16 odstotkov tistih za sežig z energetsko izrabo, medtem ko se je zasipanje, torej zapolnjevanje izkopov z odpadki, zmanjšalo za 15 odstotkov. Slovenija postopoma več odpadkov predela in jih manj preprosto zasuje.