Nakupi po shemi „kupi zdaj, plačaj pozneje“ bodo po predlogu zakona, ki ga je vlada danes potrdila, prvič veljali za potrošniške kredite, potrošnik pa bo ključne informacije o kreditu praviloma dobil najmanj en dan pred podpisom pogodbe. Predlog prepoveduje vnaprej označena okenca pri sklepanju pogodb in nenaročeno prodajo kreditov. Dajalec kredita bo moral potrošnika obvestiti, kadar mu bo ponudbo prilagodil na podlagi avtomatizirane obdelave podatkov. Za potrošnike s plačilnimi težavami predlog uvaja javno službo za svetovanje o odplačevanju dolgov, dajalce kreditov pa ob zamudah s plačili zavezuje k ukrepom prestrukturiranja.
V različici predloga, objavljeni na portalu e-demokracija, odlog plačila brez obresti in stroškov, ki ga kupcu ponudi trgovec sam, ne bo štel za kredit, če ne bo daljši od 50 dni, pri velikih spletnih dobaviteljih pa od 14 dni. Vsak oglas za kredit bo moral vsebovati opozorilo „Pozor! Izposoja denarja se plača.“ Oglasi za kredite s spremenljivo obrestno mero bodo morali dodatno opozoriti, da se ob dvigu obrestne mere skupni znesek za plačilo lahko občutno poveča.
Dajalci kreditov in kreditni posredniki bodo morali po predlogu najpozneje do 20. novembra 2026 zagotoviti ustrezno usposobljenost osebja. Kreditni posredniki, ki že poslujejo, bodo morali v šestih mesecih od začetka uporabe zakona vložiti vlogo za vpis v register, sicer od 20. maja 2027 do vpisa ne bodo smeli opravljati storitev posredovanja. Za odobritev kredita brez soglasja potrošnika in za izogibanje zakonu z razdrobitvijo posla na več pogodb predlog pravnim osebam predvideva globe od 50.000 do 125.000 evrov.
Dogovorjena kreditna obrestna mera po predlogu ne sme biti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, ki za drugo polletje 2026 znaša 10,40 odstotka, zato je zgornja meja trenutno 15,6 odstotka. Omejitev ni nova, ker jo po obrazložitvi predloga že določa 377. člen Obligacijskega zakonika. Nova je določba, po kateri skupni stroški kredita, vključno s stroški zamude, ne smejo preseči zneska črpanega kredita, kadar kredit ni daljši od 12 mesecev in ne presega 5.000 evrov. Omejitev velja za vse dajalce kreditov, tudi za banke. Efektivna obrestna mera nebančnih dajalcev kreditov kot doslej ne bo smela preseči dvakratnika povprečne efektivne obrestne mere bank, ki jo za posamezni razred kreditov objavlja Banka Slovenije. Vladno sporočilo z današnje seje omejitev obrestnih mer in stroškov ne navaja.
Slovenija bo z zakonom evropsko direktivo 2023/2225 prenesla več kot deset mesecev po roku, ki se je iztekel 20. novembra 2025. Do 20. novembra letos, ko se morajo nova pravila začeti uporabljati v vseh državah članicah, je ostalo 50 dni. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je osnutek v javno obravnavo poslalo konec februarja 2025 in v časovnici na portalu e-demokracija kot skrajni rok za sprejem navedlo zadnje četrtletje 2025. V medresorsko usklajevanje je bil predlog poslan 18. novembra 2025, dva dni pred iztekom roka za prenos. Ker Slovenija ni sporočila popolnega prenosa direktive, ji je Evropska komisija 30. januarja letos poslala uradni opomin z dvomesečnim rokom za odgovor.
Slovenija z zamudo ni osamljena, ker je uradne opomine zaradi iste direktive januarja prejelo 23 od 27 držav članic, med njimi Nemčija, Francija, Avstrija in Hrvaška. Hrvaška vlada je končni predlog zakona o potrošniških kreditih v sabor poslala 2. julija in kot datum začetka veljavnosti navedla 20. november. Za kreditne pogodbe, sklenjene pred začetkom uporabe novega zakona, bodo po predlogu še naprej veljala dosedanja pravila. Za že sklenjene odprte kreditne pogodbe se bo uporabljalo tudi pet členov novega zakona.
