Nakup na obroke, ki ga ponudniki oglašujejo kot brezobrestnega in je v Evropi narasel na devet odstotkov spletne prodaje, bo 20. novembra 2026 izgubil status zgolj plačilne ugodnosti in postal potrošniški kredit. Plačilo pri tem nikoli ni bilo zastonj, nova evropska ureditev pa od ponudnika zahteva, da pred vsakim nakupom preveri, ali si ga kupec lahko privošči.
Po poročilu Worldpay o globalnih plačilih je odloženo plačilo v Evropi leta 2024 doseglo približno 90 milijard evrov prometa. Britanski regulator FCA ocenjuje, da je vsaj eno obročno plačilo že zamudila četrtina uporabnikov, prav nevidnost teh dolgov pa je sprožila ukrepanje. Provizija, ki jo trgovec plača ponudniku odloženega plačila, je pogosto višja od stroška kartice; iz nje in iz zamudnih obresti izvira večina prihodkov panoge, čeprav kupec na videz ne plača ničesar.
Direktiva (EU) 2023/2225 odpravlja izjemo, po kateri so brezobrestni odlog in nakupi pod 200 evrov od leta 2008 veljali za premajhne za nadzor, in obseg kreditne zakonodaje širi do 100.000 evrov. V Sloveniji pravila prenaša predlog Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-3), ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport z namenom zmanjšati prezadolženost kupcev, ki visoke stroške zaradi zamud plačujejo prav pri majhnih in kratkoročnih kreditih. Domači ponudnik obrokov Leanpay že zdaj deluje z dovoljenjem za potrošniško kreditiranje in plačilno sposobnost preverja prek registra SISBON, nova pravila pa zajemajo predvsem brezobrestni odlog in nakupe pod 200 evrov, ki doslej niso zahtevali takega preverjanja. Izjema za odlog brez obresti bo veljala le za 50 dni od dobave, pri velikih spletnih trgovcih le 14 dni.
Banka Slovenije ugotavlja, da je delež potrošniških posojil v bruto domačem proizvodu presegel povprečje evrskega območja, posojila gospodinjstvom pa so do aprila medletno zrasla za 6,5 odstotka, skoraj štirikrat hitreje od evrskega povprečja. K temu se brezobrestni odlog, ki ga kreditni register ne zajame, prišteva neopazno.
Privlačnost obrokov sloni na tem, da kupec gleda mesečni znesek in spregleda celoto. Tak nakup je v povprečju drobcen, na razvitem nizozemskem trgu znaša okoli 97 evrov, znesek, ki doslej ni sprožil nobenega preverjanja. Generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Tanja Piškur take sheme imenuje “kupi zdaj, premisli pozneje” in opozarja, da kupci tako porabijo več, kot zmorejo.
Za urejenega plačnika je odloženo plačilo lahko cenejše od limita na računu ali kartičnega dolga, zato del stroke opozarja, da je preverjanje pri drobnih nakupih nesorazmerno in bi utegnilo kupce potisniti k dražjim oblikam kredita. Tim de Vries, partner pri svetovalni družbi Oliver Wyman, prenos opisuje kot prelomni trenutek za panogo; strožja pravila bodo del ponudnikov omejila, bankam pa odprla vrata v posel. Višje stroške bodo ponudniki skušali nadomestiti z dražjimi provizijami za trgovce ali najnižjimi zneski nakupa, nekateri brezobrestni modeli pa se utegnejo izkazati za poslovno nevzdržne.
Zakon, ki to področje v Sloveniji ureja danes, ZPotK-2 iz leta 2016, brezobrestnega odloga plačila sploh ne šteje za kredit. Ta izjema se konča 20. novembra 2026.
