Izraelsko podjetje za kibernetsko varnost Dream, ki ga je soustanovil nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, je v krogu serije C zbralo 260 milijonov dolarjev in vrednost dvignilo na tri milijarde dolarjev. Naložbo, objavljeno 18. junija, sta vodila sklada Bicycle Capital in Group 11, pridružili so se Bain Capital, Tru Arrow Partners finančnika Jamesa Rothschilda in norveški vlagatelj Antler.
Dream razvija sisteme kibernetske obrambe na osnovi umetne inteligence za vlade in upravljavce kritične infrastrukture. Vrednost podjetja se je v približno 16 mesecih potrojila, vlagatelji pa računajo, da bodo vlade pred vse pogostejšimi napadi, ki jih podpirajo druge države, povečale izdatke za digitalno obrambo.
Podjetje s sedežem v Tel Avivu ter pisarnama na Dunaju in v Abu Dabiju so januarja 2023 ustanovili Kurz, Shalev Hulio in strokovnjak za kibernetiko Gil Dolev. Hulio, zdaj izvršni direktor Dreama, je svetovno znan kot soustanovitelj podjetja NSO, čigar vohunski program Pegasus je sprožil vrsto afer in pripeljal do njegove uvrstitve na ameriško črno listo. Kurz je z mesta kanclerja odstopil med korupcijsko preiskavo.
Med izdelki podjetja so platforma Sphere za obrambo pred napadi držav, sistem Hero za samodejno varnostno raziskovanje in jezikovni model, prilagojen varnostnim operacijam. Po poročanjih Dream ustvarja več kot 130 milijonov dolarjev letnih prihodkov od šestih vlad. Sveži kapital bo Dream usmeril v širitev po Evropi, Bližnjem vzhodu, Aziji in obeh Amerikah, po pisanju Handelsblatta pa želi še letos odpreti pisarno v Münchnu.
Hulio je povpraševanje povezal s prepovedjo dostopa do nekaterih vodilnih modelov umetne inteligence. Države so domnevale, da je dostop trajno zagotovljen, prepoved pa po njegovih besedah kaže, da dostop in lastništvo nista isto. Kadar je tehnologija odločilna za gospodarstvo in varnost države, zgolj dostop ne zadošča, je dejal. Dolgoročno napoveduje tudi prvo javno ponudbo delnic, časovnice ni razkril.
Sebastian Kurz, predsednik Dreama, povpraševanje pripisuje geopolitičnim napetostim. Zavezniki po njegovih besedah ne morejo vedno računati na trajno medsebojno zaupanje, potreba po suverenosti in neodvisnosti pa je vse večja.
Huliova preteklost pri NSO ostaja breme za podjetje, ki napredne kibernetske zmogljivosti prodaja državam, in odpira vprašanja o nadzoru nad njihovo uporabo. Prihodki slonijo na šestih državnih naročnikih. Vrednotenje raste v času, ko vlade zaradi strahu pred napadi z umetno inteligenco povečujejo obrambne proračune.
V zgodnjih krogih leta 2023 je Dream zbral okoli 54 milijonov dolarjev, v začetku leta 2025 pa je s 100 milijoni dolarjev pod vodstvom Bain Capitala postal samorog. Skupno je doslej zbral prek 410 milijonov dolarjev.Kurzov Dream z 260 milijoni dolarjev potrojil vrednost na tri milijarde
Izraelsko podjetje za kibernetsko varnost Dream, ki ga je soustanovil nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, je v krogu serije C zbralo 260 milijonov dolarjev in vrednost dvignilo na tri milijarde dolarjev. Naložbo, objavljeno 18. junija, sta vodila sklada Bicycle Capital in Group 11, pridružili so se Bain Capital, Tru Arrow Partners finančnika Jamesa Rothschilda in norveški vlagatelj Antler.
Dream razvija sisteme kibernetske obrambe na osnovi umetne inteligence za vlade in upravljavce kritične infrastrukture. Vrednost podjetja se je v približno 16 mesecih potrojila, vlagatelji pa računajo, da bodo vlade pred vse pogostejšimi napadi, ki jih podpirajo druge države, povečale izdatke za digitalno obrambo.
Podjetje s sedežem v Tel Avivu ter pisarnama na Dunaju in v Abu Dabiju so januarja 2023 ustanovili Kurz, Shalev Hulio in strokovnjak za kibernetiko Gil Dolev. Hulio, zdaj izvršni direktor Dreama, je svetovno znan kot soustanovitelj podjetja NSO, čigar vohunski program Pegasus je sprožil vrsto afer in pripeljal do njegove uvrstitve na ameriško črno listo. Kurz je z mesta kanclerja odstopil med korupcijsko preiskavo.
Med izdelki podjetja so platforma Sphere za obrambo pred napadi držav, sistem Hero za samodejno varnostno raziskovanje in jezikovni model, prilagojen varnostnim operacijam. Po poročanjih Dream ustvarja več kot 130 milijonov dolarjev letnih prihodkov od šestih vlad. Sveži kapital bo Dream usmeril v širitev po Evropi, Bližnjem vzhodu, Aziji in obeh Amerikah, po pisanju Handelsblatta pa želi še letos odpreti pisarno v Münchnu.
Hulio je povpraševanje povezal s prepovedjo dostopa do nekaterih vodilnih modelov umetne inteligence. Države so domnevale, da je dostop trajno zagotovljen, prepoved pa po njegovih besedah kaže, da dostop in lastništvo nista isto. Kadar je tehnologija odločilna za gospodarstvo in varnost države, zgolj dostop ne zadošča, je dejal. Dolgoročno napoveduje tudi prvo javno ponudbo delnic, časovnice ni razkril.
Sebastian Kurz, predsednik Dreama, povpraševanje pripisuje geopolitičnim napetostim. Zavezniki po njegovih besedah ne morejo vedno računati na trajno medsebojno zaupanje, potreba po suverenosti in neodvisnosti pa je vse večja.
Huliova preteklost pri NSO ostaja breme za podjetje, ki napredne kibernetske zmogljivosti prodaja državam, in odpira vprašanja o nadzoru nad njihovo uporabo. Prihodki slonijo na šestih državnih naročnikih. Vrednotenje raste v času, ko vlade zaradi strahu pred napadi z umetno inteligenco povečujejo obrambne proračune.
V zgodnjih krogih leta 2023 je Dream zbral okoli 54 milijonov dolarjev, v začetku leta 2025 pa je s 100 milijoni dolarjev pod vodstvom Bain Capitala postal samorog. Skupno je doslej zbral prek 410 milijonov dolarjev.
