Le eno podjetje je prevzelo dizel iz varnostnih zalog, 8,5 milijona od 30 milijonov litrov

Vlada je 19. marca 2026 zaradi motenj pri preskrbi trga z naftnimi derivati sprejela sklep o uporabi do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz varnostnih zalog, ponujene količine pa je prevzelo le podjetje MOL & INA d.o.o., in sicer 8.543.000 litrov, so za Lider.si odgovorili na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Prevzeto je 28,5 odstotka največje količine, ki jo je dovolil sklep vlade, kaže izračun Lider.si. Do prevzema goriva je bilo po sklepu vlade upravičenih osem družb, med njimi Petrol.

Zaloge so bile upravičenim naftnim trgovcem dane na voljo na podlagi posojilnih pogodb, ki določajo vračilo enakih količin po enaki ceni, zato Zavod RS za blagovne rezerve ni prevzel cenovnega tveganja, so pojasnili na ministrstvu. Podjetje je gorivo v predpisanem roku treh mesecev vrnilo, „s čimer je svojo pogodbeno obveznost v celoti izpolnilo”, so zapisali v pisnem odgovoru na vprašanja Lider.si.

Ker so bile uporabljene količine že vrnjene in so varnostne zaloge ponovno v celoti vzpostavljene, zavod trenutno ne izvaja aktivnosti za njihovo popolnitev, zato tudi ni v pripravi nov sklep o popolnitvi zalog, so odgovorili na ministrstvu. Na vprašanje o vplivu sedanjih cen nafte so odgovorili, da zavod ob uporabi varnostnih zalog marca ni prevzel cenovnega tveganja, „saj je bil povratni odkup dogovorjen za enake količine po enaki ceni”. „Zato trenutna gibanja cen nafte ne vplivajo na stroške popolnitve zalog,” so zapisali. Ocene stroškov popolnitve po sedanjih cenah v primerjavi z marčevskimi ministrstvo ni dalo.

Trenutno so varnostne zaloge oblikovane v višini 103 dni povprečnega neto uvoza oziroma povprečne dnevne porabe v preteklem letu, so navedli na ministrstvu. Višino minimalnih količin določa Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009, prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o državnih blagovnih rezervah, Republika Slovenija pa mora v skladu s predpisi zagotavljati varnostne zaloge v obsegu najmanj 90 dni povprečnega dnevnega neto uvoza oziroma povprečne dnevne porabe. Zakon o državnih blagovnih rezervah v 48. členu določa minimalne količine, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu za 90 dni ali povprečni dnevni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja.

Zakon določa, da zavod količine ponudi uporabnikom sorazmerno deležu njihovih vplačil nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog v obdobju enega leta. Kadar uporabniki dodeljenih količin ne morejo ali nočejo sprejeti, zavod med preostalimi uporabniki izvede količinsko povpraševanje.

Petrol je marca sporočil, da sproščanja državnih blagovnih rezerv ne potrebuje in da sistemskih motenj pri dobavi goriv do svojih skladišč ne beleži. Na ministrstvu odgovarjajo, da je sistem varnostnih zalog usklajen z evropsko zakonodajo in zagotavlja zaloge, ki presegajo minimalno zahtevani obseg 90 dni povprečnega dnevnega neto uvoza oziroma porabe. Izkušnje ob motnjah na trgu naftnih derivatov marca 2026 so po odgovoru ministrstva pokazale, da sistem deluje učinkovito, naftnim trgovcem pa so bile pravočasno dane na voljo potrebne količine dizelskega goriva iz varnostnih zalog, „s čimer je bil nadomeščen izpad pri uvozu in preprečeno pomanjkanje na domačem trgu”.

Večina varnostnih zalog je skladiščena v Republiki Sloveniji, manjši del pa v tujini zaradi omejenih domačih skladiščnih zmogljivosti. Zavod RS za blagovne rezerve izvaja aktivnosti za povečanje skladiščnih kapacitet v Sloveniji, zato se delež zalog, skladiščenih v tujini, postopno zmanjšuje. Dolgoročni cilj je, da bi bile vse varnostne zaloge skladiščene v Republiki Sloveniji, „kar bi dodatno okrepilo odpornost sistema”, so odgovorili na ministrstvu.

Nov Zakon o državnih blagovnih rezervah in pripadajoči podzakonski akti so bili sprejeti leta 2024, zakon pa v primerjavi s prejšnjo ureditvijo podrobneje določa postopke oblikovanja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog ter jasneje opredeljuje pristojnosti posameznih deležnikov v sistemu, so navedli na ministrstvu. Spremembe zakonodaje ali podzakonskih predpisov trenutno niso predvidene, „saj se je veljavna ureditev med nedavnimi geopolitičnimi zaostritvami na Bližnjem vzhodu izkazala za učinkovito”, so dodali.

Ministrstvo bo v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji na podlagi zakona pripravilo intervencijski načrt za primer motenj pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati. Namen načrta bo določiti postopke in ukrepe, ki bodo pristojnim organom omogočili hitro, učinkovito in pregledno sproščanje varnostnih zalog ter po potrebi uvedbo posebnih ali splošnih ukrepov za omejevanje porabe, vključno z zagotavljanjem prednostne oskrbe ključnih skupin uporabnikov. Zakon o državnih blagovnih rezervah, ki izdelavo in redno posodabljanje intervencijskega načrta v 62. členu nalaga ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, velja od 3. aprila 2024.