Zaposleni z minimalno plačo 1.481,88 evra bruto dobi na račun 57,5 odstotka zneska, ki ga za njegovo delo plača delodajalec, zaposleni z bruto plačo 50.000 evrov pa 35,4 odstotka. To je na svojem blogu na spletni strani družbe Simič & partnerji izračunal mag. Ivan Simič, nekdanji generalni direktor Davčne uprave RS in pozneje Finančne uprave RS, danes pa član vladnega strateškega sveta za gospodarstvo. S tabelo šestih bruto plač odgovarja nasprotnikom interventnega zakona, ki trdijo, da bodo od zakona največ pridobili bogati. O zakonu bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.
Simič v izračunu bruto plači prišteje prispevke delodajalca in dobi znesek, ki ga imenuje bruto-bruto plača. Delodajalca zaposleni z minimalno plačo stane 1.735,28 evra, zaposleni pa prejme 998,20 evra neto. Pri bruto plači 50.000 evrov znaša strošek delodajalca 58.550 evrov, neto plača pa 20.725,22 evra.
| Koliko od bruto plače ostane zaposlenemu po izračunu Ivana Simiča | |||
| Dohodnina in neto plača — mesečno, v evrih | |||
| Bruto plača | Dohodnina | Neto plača | Neto v % bruto plače |
| 1.481,88 (minimalna) | 102,01 | 998,20 | 67,36 % |
| 3.000,00 | 388,28 | 1.879,36 | 62,65 % |
| 7.500,00 | 1.519,81 | 4.208,33 | 56,11 % |
| 15.000,00 | 4.227,93 | 7.267,72 | 48,45 % |
| 30.000,00 | 9.995,43 | 13.035,22 | 43,45 % |
| 50.000,00 | 17.685,43 | 20.725,22 | 41,45 % |
| Prispevki in strošek delodajalca — mesečno, v evrih | |||
| Bruto plača | Prispevki delavca | Strošek delodajalca (bruto-bruto) | Neto v % stroška delodajalca |
| 1.481,88 (minimalna) | 381,67 | 1.735,28 | 57,52 % |
| 3.000,00 | 732,36 | 3.513,00 | 53,50 % |
| 7.500,00 | 1.771,86 | 8.782,50 | 47,92 % |
| 15.000,00 | 3.504,36 | 17.565,00 | 41,38 % |
| 30.000,00 | 6.969,36 | 35.130,00 | 37,11 % |
| 50.000,00 | 11.589,36 | 58.550,00 | 35,40 % |
| Lider.si | Vir: blog mag. Ivana Simiča, 7. 11. 2026. Strošek delodajalca je bruto plača s prispevki delodajalca v višini 17,1 odstotka. Odstotke je preveril Lider.si. | |||
Zaposleni z minimalno plačo odvede 102,01 evra dohodnine na mesec, zaposleni z bruto plačo 50.000 evrov pa 17.685,43 evra. Zaposleni z najvišjo plačo v tabeli ima 33,74-krat višjo bruto plačo, dohodnine pa odvede 173,37-krat več. Njegova neto plača je od neto plače zaposlenega z minimalno plačo višja le 20,76-krat.
Pri prispevkih za socialno varnost Simič opozarja na nesorazmerje med vplačili in pravicami. Zaposleni z bruto plačo 50.000 evrov plača 11.589,36 evra prispevkov iz plače, delodajalec pa zanj še 8.550 evrov. Ker je pokojnina omejena z najvišjo pokojninsko osnovo 5.159,12 evra, bi tak zaposleni pri odmernem odstotku 63,50 prejel 3.276,04 evra pokojnine. Pošteno bi bilo, piše Simič, da bi prejel 31.750 evrov, kar je 63,50 odstotka od 50.000 evrov. Sindikati in nekatere nevladne organizacije temu pravijo solidarnost, Simič pa se sprašuje, ali bi sami pristali na takšno solidarnost.
| Meje, na katere se sklicuje Ivan Simič | |
| Plače, prispevki in pokojnine — v evrih | |
| Kategorija | Znesek |
| Minimalna plača (bruto) | 1.481,88 |
| Najnižja zavarovalna osnova | 1.521,62 |
| Povprečna plača (bruto) | 2.536,03 |
| Razvojna kapica po interventnem zakonu (bruto plača) | 7.500,00 |
| Najvišja osnova za prispevke samostojnih podjetnikov | 8.876,11 |
| Najvišji mesečni prispevki samostojnih podjetnikov | 3.607,57 |
| Najvišja osnova za prispevke zaposlenih | ni omejitve |
| Najvišja pokojninska osnova | 5.159,12 |
| Najvišja pokojnina pri odmernem odstotku 63,50 | 3.276,04 |
| Meja prvega dohodninskega razreda (16 %), letno oziroma mesečno | 9.721,43 oziroma 810,12 |
| Meja najvišjega dohodninskega razreda (50 %), letno oziroma mesečno | 82.346,23 oziroma 6.862,19 |
| Lider.si | Vir: blog mag. Ivana Simiča, 7. 11. 2026 | |
Iz izračuna sklepa, da je razvojna kapica, ki jo uvaja interventni zakon, potrebna, ker plačevanje prispevkov od plače nad 7.500 evrov nima smisla. Posameznik od tega plačila po Simičevih besedah nima ničesar. Samostojni podjetniki imajo tako omejitev že danes. Najvišja osnova za njihove prispevke znaša 8.876,11 evra, najvišji mesečni prispevki pa 3.607,57 evra. Za zaposlene najvišje osnove ni.
Med drugimi ukrepi zakona Simič našteva nižji DDV za hrano in energente, mali s. p., višjo mejo za normirane samostojne podjetnike, nižjo dohodnino od najemnin in oprostitev upokojencev plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo. Upokojenci, ki po upokojitvi še naprej delajo, bi po zakonu prejemali celotno pokojnino namesto zdajšnjih 40 odstotkov oziroma 20 odstotkov po treh letih. Bralce je Simič povabil, naj mu sporočijo, če v izračunih najdejo napako.
