Meta s 13 dni staro aplikacijo pognala AMD čez bilijon dolarjev

Delnica družbe Meta Platforms se je v ponedeljek podražila za 11,34 odstotka, Metin agent umetne inteligence Muse pa je po poročanju agencije Bloomberg sprožil val nakupov delnic proizvajalcev čipov, v katerem je družba AMD prvič končala trgovalni dan s tržno vrednostjo več kot bilijon dolarjev. Indeks Nasdaq Composite se je zvišal za 2,26 odstotka in končal na rekordni ravni 27.122,09 točke, a je na njem po podatkih agencije Reuters novo najnižjo vrednost doseglo 127 delnic, novo najvišjo pa le 64.

Meta je agenta Muse, ki v imenu uporabnika pošilja elektronsko pošto, rezervira potovanja in opravlja nakupe, v ZDA predstavila 8. septembra. Analitik banke Wells Fargo Ken Gawrelski je v ponedeljkovem sporočilu strankam ciljno ceno Metine delnice zvišal s 640 na 796 dolarjev, poroča portal Investing.com. Gawrelski se je skliceval na podatke družbe Sensor Tower, po katerih je aplikacija v ZDA 18. septembra dosegla 448.000 dnevno aktivnih uporabnikov, dan pozneje pa 264.000 prenosov, največ v enem dnevu doslej. Analitik družbe CFRA Angelo Zino je v novem poročilu ohranil priporočilo za močan nakup s ciljno ceno 750 dolarjev in zapisal, da Meti agenti umetne inteligence, naročnine in dostop prek programskih vmesnikov lahko odprejo vire prihodkov zunaj oglaševanja, poroča portal Yahoo Finance. Meta bo v sredo in četrtek gostila konferenco Connect.

Delnica družbe AMD se je podražila za 9,95 odstotka na 615,52 dolarja, Intel je pridobil 12,14 odstotka, Arm Holdings 17 odstotkov, filadelfijski indeks polprevodnikov pa 4,3 odstotka, kar je bila njegova peta zaporedna rast. Bloomberg nakupe pripisuje navdušenju nad povpraševanjem po čipih, ki jih potrebujejo agenti, kakršen je Muse.

Indeks S&P 500 se je zvišal za 1,49 odstotka na 7.764,70 točke. Po podatkih Reutersa je novo najvišjo vrednost doseglo le sedem njegovih delnic, novo najnižjo pa 29. Indeks sektorja komunikacijskih storitev je pridobil 4,16 odstotka, indeks sektorja informacijske tehnologije pa 2,4 odstotka. Dow Jones se je zvišal za 0,71 odstotka na 52.048,83 točke.

„Naučeni smo, da spremljamo ceno nafte in donosnost ameriške desetletne obveznice. Če danes pogledate ti dve stvari, sta se iz zaviralnih dejavnikov spremenili v spodbudo za ta trg, vsaj kratkoročno,“ je za Reuters dejal Art Hogan, glavni tržni strateg pri družbi B. Riley Wealth. Po podatkih Reutersa se je zvišalo osem od 11 sektorjev indeksa S&P 500, delnic, ki so se podražile, pa je bilo 1,4-krat več kot tistih, ki so se pocenile. Razmerje med ceno in pričakovanimi dobički je za S&P 500 v petek po podatkih LSEG znašalo nekaj manj kot 19, kar je bilo najnižje vrednotenje od leta 2023. Ameriška centralna banka je ključno obrestno mero prejšnji teden zvišala prvič po juliju 2023.

Indeks STOXX Europe 600 se je po podatkih portala Trading Economics zvišal za odstotek na 642 točk, Euro STOXX 50 pa za 1,3 odstotka na 6.318 točk. Delnice Infineona so se podražile za 4,3 odstotka, delnice družbe ASML pa za 2,45 odstotka. Pridobile so tudi banke in industrijske skupine: UniCredit 3,19 odstotka, Siemens 3,6 odstotka in Schneider Electric 3,24 odstotka. Trading Economics rast bank pripisuje nižjim donosnostim državnih obveznic, rast industrijskih skupin pa cenejšemu plinu. Glavni ekonomist družbe Allianz Global Investors Christian Schulz je po poročanju Reutersa zapisal, da kljub vztrajnim zaviralnim dejavnikom in inflaciji nad ciljem pričakuje okrepitev gospodarske rasti v drugi polovici leta ter da so obeti za Evropo boljši od povprečnih pričakovanj analitikov.

Novembrska terminska pogodba za severnomorsko nafto brent se je v ponedeljek četrto sejo zapored pocenila, in sicer za 3,53 dolarja oziroma 3,4 odstotka na 100,34 dolarja za sod, poroča Reuters. Oktobrska pogodba za ameriško nafto WTI, ki se izteče v torek, se je pocenila za 4,51 odstotka na 95,78 dolarja. Obe sorti sta padli na najnižjo raven od 9. septembra. Arne Lohmann Rasmussen, glavni analitik družbe A/S Global Risk Management, je po poročanju Bloomberga dejal, da se je pozornost trga preusmerila na boljši pretok nafte in utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino ter na možnost diplomatskega napredka ob robu Generalne skupščine OZN v New Yorku in da najhujši pritisk na ceno surove nafte morda popušča.

Brent je v torek zjutraj nadoknadil del padca in ob 6.10 po srednjeevropskem času po podatkih portala Trading Economics kotiral pri 101,45 dolarja za sod, za 1,11 odstotka višje. WTI je kotiral pri 93,17 dolarja, evropski plin TTF pri 74,11 evra za megavatno uro, zlato pa pri 4.336,80 dolarja za unčo. Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so pridobivale 0,02 odstotka, pogodbe na Nasdaq 100 pa 0,28 odstotka. Ameriški predsednik Donald Trump bo danes nastopil pred Generalno skupščino OZN. Za televizijo Fox News je dejal, da bi bil ob robu zasedanja „verjetno“ pripravljen na srečanje z iranskim predsednikom Masudom Pezeškijanom, poroča Bloomberg. V četrtek se bosta Trump in kitajski predsednik Xi Jinping sestala na vrhu, poroča Reuters.

Savdska družba Aramco je v nedeljo po podatkih o sledenju tankerjev na sedem supertankerjev v Perzijskem zalivu natovorila okoli 14 milijonov sodov surove nafte, poroča Reuters. Po satelitskih podatkih, na katere se sklicuje banka JPMorgan, je skozi Hormuško ožino v šestih dneh do 18. septembra v povprečju steklo 2,9 milijona sodov savdske nafte na dan, avgusta pa okoli 700.000, poroča Bloomberg.