Nafta Brent nad 101 dolarjem za sod drži Evropo v recesijskem scenariju, Wall Street pa na rekordih

Premirje v Iranu je trajalo ravno toliko, da je v sredo S&P 500 dosegel nov vsednevni rekord, nafta Brent pa je ob zaprtju borze ostala nad 101 dolarjem za sod. Nemčija je isti dan prepolovila napoved gospodarske rasti za letošnje leto. Mednarodni denarni sklad je posvaril pred “večjo energetsko krizo”, in kadar bosta Berlinu sledila še Pariz in Rim, bo cena soda surovega olja postala najpomembnejša številka za slovensko gospodarstvo.

Trump je v poznih večernih urah torka podaljšal premirje z obrazložitvijo, da iranska vlada, ki jo je ocenil kot “resno razcepljeno”, ni zmožna enotnega pogajalskega stališča, čeprav so se možnosti za novo rundo pogovorov v Islamabadu tisti dan sesule. Wall Street si je s tem dovolil nov val nakupov: S&P 500 je poskočil za 1,05 odstotka, na 7.137,90 točke, Nasdaq je z rastjo 1,64 odstotka dosegel 24.657,57 točke in s tem presegel prejšnji vsednevni maksimum, Dow Jones Industrial Average pa se je dvignil za 340,65 točke, na 49.490,03. Polprevodniška podjetja so bila med prvimi, ki so zajela ta optimizem, donosi na desetletne zakladne obveznice pa so rahlo upadli na 4,30 odstotka, signal, da se kapital spet seli v delnice.

Sezona korporativnih rezultatov je vzdušje dodatno utrdila. Tesla je po zaprtju borze objavila izkaze, ki so presegli napovedi analitikov: prihodki 22,39 milijarde dolarjev pri napovedi 22,08 milijarde, prilagojen dobiček na delnico 0,41 dolarja ob pričakovanjih 0,35 dolarja. Boeing je med sejo pridobil več kot tri odstotke, ko je četrtletna izguba znašala zgolj 0,20 dolarja na delnico, namesto 0,83 dolarja, ki so jih napovedovali analitiki LSEG. Od podjetij S&P 500, ki so do tedaj objavila rezultate, jih je 84 odstotkov preseglo napovedi za dobiček na delnico s povprečnim preseganjem 13 odstotnih točk. Po oceni Edwarda Jonesa bo to šesto zaporedno četrtletje dvomestne rasti dobičkov in prav ta številka vzdržuje ameriške indekse pri vrednostih, ki bi jih energetski šok v teoriji moral streti.

Evropske borze so sredo zaključile v rdečem: Stoxx 600 je padel za 0,4 odstotka, na 617,11 točke, nemški DAX za 0,31 odstotka, na 24.315,72 točke, britanski FTSE 100 pa se je ustavil pri 10.517,49 točke. Odločilna novica dneva pa ni prišla z borznih tabel, ampak iz Berlina, kjer je ekonomska ministrica Katherina Reiche uradno sporočila, da vlada napoved rasti BDP za 2026 prepolavlja z enega na 0,5 odstotka, napoved za 2027 pa znižuje z 1,3 na 0,9 odstotka. Razlog je bil, kot poroča Euronews, imenovan brez ovinkarjenja: de facto zaprtje Hormuške ožine in energetski šok sta potisnila inflacijo navzgor in zviševala stroške za nemške proizvajalce. Italija je napoved rasti skrčila na 0,6 odstotka. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved za celotno evroobmočje na 1,1 odstotka in posvaril, da bi se brez trajne rešitve Hormuška kriza lahko razvila v “večjo energetsko krizo”.

Terminski posli za nafto Brent so se danes zjutraj, 23. aprila, gibali med 99 in 103 dolarji za sod. V sredo so dosegli 101,73 dolarja, kar je 3,3 odstotka nad vrednostjo dan prej, medtem ko je WTI presegal 92 dolarjev. Nafta se je v zadnjem letu po podatkih agencije Reuters podražila za skoraj 50 odstotkov. Iranski patruljni čolni so v sredo napadli tankerje v Hormuški ožini, ameriška mornariška blokada iranskih ladij pa se nadaljuje in oba dejavnika vzdržujeta premijo tveganja. Schwab opozarja, da ne bi smeli preceniti učinka premirja: “Ne glede na to, ali bi se Hormuška ožina odprla ali ne, bo normalizacija cen energentov potrebovala čas.” Terminski trgi napovedujejo vrnitev na sredine 70 dolarjev za sod do konca leta, a to predpostavlja diplomatski preboj, ki se zaenkrat izmika.

Ameriški zemeljski plin je pri 2,70 dolarja za MMBtu ta teden dosegel dvotedenski maksimum, podprt z upadom domače dnevne proizvodnje na najnižjo vrednost v enajstih tednih in rekordnimi dostavi na terminale za utekočinjeni zemeljski plin, kar kaže, da povpraševanje po LNG zunaj ZDA ostaja visoko. Znatni presežek zalog, za okoli sedem odstotkov nad petletnim povprečjem, pa preprečuje, da bi cene zares prebile mejo navzgor.

Zlato je od izbruha iranskega konflikta izgubilo skoraj deset odstotkov in ta teden kotiralo tik pod 4.750 dolarji za trojsko unčo, kar gre vsaj delno pripisati Washingtonu: Trumpov nominiranec za predsednika Feda Kevin Warsh je na senatnem zaslišanju v torek po poročanju agencije Reuters sporočil, da bo v ospredje postavil boj proti inflaciji pred znižanjem obrestnih mer, ta usmeritev pa krepi dolar in pritiska zlato navzdol. Bakrovi terminski posli so v sredo dosegli 6,14 dolarja za funt z dnevno rastjo 2,2 odstotka. Goldman Sachs je potrdil napoved letne povprečne cene pri 12.650 dolarjih za metrično tono, a opozoril, da bi pomanjkanje žveplove kisline, ključnega vložka za predelavo bakra, ob nadaljevanju Hormuške blokade lahko prizadelo do en odstotek svetovne ponudbe te industrijske kovine.