Nafta od 73 do 110 in nazaj na 86 dolarjev, Wall Street pa se v treh mesecih vojne skoraj ni premaknil

Vojna, ki že tri mesece ovira pretok petine svetovne nafte, je za ameriški delniški trg skorajda neopazna. Indeks S&P 500 je bil šest tednov po izbruhu konflikta manj kot odstotek pod ravnjo izpred vojne, danes pa je spet blizu rekorda. Nafta je v istih treh mesecih divjala. Brent je pred vojno, konec februarja, kotiral pri okoli 73 dolarjih, sredi marca se je povzpel čez 110 dolarjev, v petek pa se je vrnil pod 86,5 dolarja. Dva trga gledata isto vojno in jo bereta na dva načina.

Vlagatelji so do te ravnodušnosti prišli postopno, prek desetin skoraj enakih novic. Vsakič, ko se je nakazala deeskalacija, so kupovali. Osmega aprila je ena sama objava o premirju dvignila Dow Jones za 1.325 točk, kar je bil njegov najboljši dan po aprilu 2025, trgovalna miza banke JPMorgan pa je zapisala, da se na trge vrača evforija. V petek je skoraj enaka vest, osnutek sporazuma z obljubo o odprtju Hormuške ožine, Dow Jones dvignila le za 354 točk. Pri banki Saxo so v dveh mesecih našteli več kot 30 takšnih napovedi in ugotovili, da jih vlagatelji vse manj jemljejo zares.

Tako ravnanje ni naivno. Vsaka napoved miru je poceni vstopnica za veliko gibanje, padci med epizodami pa so ostajali plitki. Najgloblji upad indeksa S&P 500 je od vrha konec januarja do dna konec marca znašal približno devet odstotkov, nato pa je trg vse izgubljeno nadoknadil in dosegel nove rekorde. Kdor je ob vsaki obljubi kupoval, doslej skoraj ni izgubil, zato je bilo kupovanje vsakega signala preračunljivo.

Indeks VIX, ki meri pričakovano nihajnost ameriškega trga, je sredi marca dosegel vrh nad 35 točkami, do maja zdrsnil pod 15 in se na začetku junija ob razprodaji čipovskih delnic spet povzpel nad 20. Na zadnji trgovalni dan je znašal 19,4, dejanska nihajnost trga v zadnjem mesecu pa 15,4. Pričakovani strah je bil ves čas večji od doživetega.

Pri nafti takšne ravnodušnosti ni. Za delnico je vojna stvar pričakovanj, za sod pa stvar fizične ponudbe, saj skozi Hormuško ožino pluje približno petina svetovne nafte. Naftni trg je premijo za tveganje sproti prevrednotil v obe smeri, delniški indeksi pa so vsako pomiritev vzeli kot bolj ali manj trajno. Kadar se trga tako močno razhajata v branju iste vojne, je verjetneje, da se moti tisti, ki nima v igri fizične dobave.

Previdnejši analitiki opozarjajo, da je ravno delniški trg tisti, ki se moti. Vojna se ni končala, Hormuška ožina ostaja zaprta, inflacija, ki jo je sprožil naftni šok, pa je že tu. Ameriške proizvajalske cene so maja zrasle za 6,5 odstotka na letni ravni, največ po novembru 2022, Evropska centralna banka pa je prvič po letu 2023 dvignila obrestne mere. Račun za energetski šok prihaja, tudi če orožje utihne.

Ljubljanska borza je isti lok prehodila v malem. Indeks SBITOP je zadnji dan pred vojno, 27. februarja, stal pri 2.989,53 točke, se 23. marca med sejo spustil do 2.700 točk in do začetka maja nadoknadil 95 odstotkov padca, ko so se vse delnice prve kotacije vrnile nad predvojno raven. Od takrat se že tedne giblje le nekaj točk pod simbolično mejo, na začetku junija okrog 2.962 in 2.973 točk, in se na novice iz Teherana skoraj ne odziva več. Iranska kriza neposredno ne zadeva skoraj nobenega slovenskega podjetja, naveličali pa so se tudi ljubljanski vlagatelji.

Hormuška ožina je v petek ostala zaprta, tako kot vse od konca februarja, njeno odprtje pa je bilo v najboljšem primeru obljuba za naslednjih 30 dni.