Nafta pravi, da je vojne konec, cena njenega prevoza pravi nasprotno

Sod nafte se je vrnil k 72 dolarjem, natanko tja, kjer je bil dan pred začetkom bližnjevzhodne vojne konec februarja. Vojna premija s to številko ni izginila. Razdelila se je in se z vidne cene surovine umaknila v manj vidne plasti, v zavarovanje ladij, v ceno njihovega prevoza in v vzvod, ki ga ima Iran nad prehodom skozi Hormuško ožino.

Na strani surovine se sprostitev vidi takoj. „Val nafte prihaja na trg, in prav v tem je paradoks,” je za Bloomberg dejala Natasha Kaneva, vodja raziskav surovin pri JPMorgan Chase. Savdska Arabija je izvoz vrnila na približno 90 odstotkov predvojne ravni, Združeni arabski emirati pa izvoz čez 3,9 milijona sodčkov na dan, pretok skozi ožino po oceni ameriškega uradnika presega deset milijonov sodčkov dnevno. Terminska struktura brenta je zdrsnila v kontango, ko trg kratkoročni presežek ceni niže od takojšnje dobave, premije za fizično surovino pa so v zadnjih dneh strmo padle.

Cena prevoza pripoveduje drugačno zgodbo. Zavarovanje ladje za prehod skozi ožino stane dva odstotka vrednosti plovila, trikrat več kot v miru, in se je z sedmih odstotkov ob začetku premirja znižalo na dva. Najem tankerja za to pot je 23. junija dosegel 500.000 dolarjev na dan in do prvega julija padel na 294.000, kar je še vedno daleč nad običajnim. „Nekaj več gibanja je, a smo na splošno še daleč od tega, kjer je bilo,” je za CNBC dejal Nikos Petrakakos iz družbe Tufton Investment Management in kot razloge naštel negotovost premirja, mine in visoke premije vojnega zavarovanja.

Teheran drži še tretji del. Iran je po odpravi ameriške blokade prodal več kot 40 milijonov sodčkov nafte in po besedah glavnega pogajalca Mohammada Bagherja Ghalibafa iztržil dvajsetodstotno premijo na predvojne cene. „Iran svoj vzvod uporablja agresivno, da pokaže, kdo bo nadzoroval plovbo, zlasti skozi južni pas,” je za CNBC dejal Aldo Spanjer, vodja strategije surovin pri BNP Paribas Markets 360, in dodal, da se vprašanje pristojbine lahko reši tudi drugače, ker gre pri njem za iranski prihodek in ne le za obliko nadzora.

Slovenska regulirana cena je postala najbolj natančen odtis te skrite premije. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je ne veže na sod surove nafte, ampak na kotacije predelanih derivatov Platts za sredozemski trg, kamor se je premija za prevoz in zavarovanje umaknila. Ceno izračunava iz sedemdnevnih povprečij petih borznih kotacij in tečaja dolarja proti evru ter jo osveži enkrat na teden. Prosta cena na avtocestnem servisu, ki se prilagaja sproti, je v zadnjem tednu pri Petrolu padla za skoraj šest centov, regulirana zunaj avtocest pa je ostala tako rekoč pri miru.

Slovenski voznik plača ravno to plast, ki premije še ni odpisala. Liter 95-oktanskega bencina zunaj avtocest stane 1,537 evra, skoraj pet odstotkov več kot sredi marca, ko je bil 1,466. K tej razliki se je od 16. junija dodal še domači strošek, ko je vlada najvišjo maržo trgovcev poenotila pri 11,5 centa na liter, približno dva centa nad prejšnjo ravnjo, okoljsko dajatev za ogljikov dioksid pa vrnila na polnih 30,85 evra na tono.

Ena razlaga trgu pritrjuje. „Največji del geopolitične premije se je že odvil,” je za Reutersovo anketo dejal Tobias Keller, analitik UniCredita, in dodal, da bosta okrevajoča ponudba z Bližnjega vzhoda in šibkejše povpraševanje omejila nadaljnjo rast. Odpiranje ožine ostaja krhko, v njej je po oceni Mednarodne pomorske organizacije ostalo okoli 80 min, Iran pa je po podpisu memoranduma z Združenimi državami zadel dve ladji. Sod se je vrnil k 72 dolarjem, zavarovanje ladje za isti prehod pa še vedno stane trikrat toliko kot v miru.